Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
ȃlga -e ž
Celotno geslo eSSKJ
línj línja samostalnik moškega spola [lín]
    1. iz zoologije večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami, majhnimi izrastki ob ustnih kotičkih in plavutmi z zaokroženimi robovi; primerjaj lat. Tinca tinca
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lȉnj, lȋnj, rus. línь, češ. líň < pslov. *lin'ь, tako kot latv. lĩnis, litov. lýnas, stprus. lins, gr. lineús ‛spolzka riba, babica’, ags. slīw, stvnem. slīo, nem. Schleie ‛linj’ iz ide. *(s)lei̯- ‛sluzast, lepljiv, zdrizast’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
lȋnj -a m
Celotno geslo Kostelski
seseči se ► ˈsasėč se saˈsėːčen se dov.
SSKJ²
sesíriti se -im se [səsiriti se in sesiriti se] dov. (í ȋ)
1. navadno v zvezi z mleko zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postati kašast, zdrizast: mleko se v vročini sesiri
// postati kašast, zdrizast sploh: majoneza se sesiri, če se ji prehitro doliva olje
● knjiž. možgani so se mu sesirili možgani so se mu skisali
2. knjiž. strditi se: kri se sesiri
    sesírjen -a -o:
    sesirjeno mleko
Celotno geslo Sinonimni
sesíriti se -im se dov.
v zvezi z mlekom zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postati kašast, zdrizast
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: strditi se
SSKJ²
sesírjati se -am se [səsirjati se in sesirjati se] nedov. (í)
1. navadno v zvezi z mleko zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postajati kašast, zdrizast: poleti se mleko rado sesirja
2. knjiž. strjevati se: kri se sesirja
Celotno geslo Sinonimni
sesírjati se -am se nedov.
v zvezi z mlekom zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postajati kašast, zdrizast
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: strjevati se
Celotno geslo Kostelski
siriti ► ˈsėːrt -rėn nedov.
Celotno geslo Etimološki
zdrȋz -a m
SSKJ²
zdrízast -a -o prid. (ī)
1. podoben zdrizu: postati zdrizast; zdrizasta snov; žival z zdrizastim telesom / zdrizast sneg
2. pokrit z zdrizom: stopnice so bile zdrizaste od umazanije / ekspr. hladne, zdrizaste roke
3. slabš. neodločen2, boječ: od njega ne pričakuj veliko, je preveč zdrizast
Pravopis
zdrízast -a -o; bolj ~ (í; ȋ) ~a snov; slabš. biti ~ v ravnanju |neodločen, omahljiv|
Celotno geslo Sinonimni
zdrízast -a -o prid.
GLEJ SINONIM: neodločen
Pleteršnik
zdrízast, adj. gallertartig, C.
SSKJ²
zdrízati -am nedov. (í ī) star.
1. delati zdrizasto: kislina zdriza mleko
2. stresati: konj zdriza kožo in opleta z repom / groza, vročina ga zdriza
    zdrízati se 
    1. postajati zdrizast: mleko se zdriza
    2. zdrzovati se: otrok se je zdrizal ob krikih; zdrizati se od groze, žalosti / telo se zdriza v vročici
SSKJ²
zdrúzast -a -o prid. (ū)
knjiž. zdrizast, drozgast: zdruzasta snov
Celotno geslo eSSKJ
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]
    1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
    3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
    4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
    5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
žába -e ž
Število zadetkov: 18