Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
agregírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. združiti, spojiti, nakopičiti
Pravopis
agregírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; agregíranje (ȋ) neobč.: združiti, spojiti; kopičiti
SSKJ²
amalgamírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. delati zlitino živega srebra s kovino: amalgamirati baker
// obrt. mazati, prevleči z amalgamom: amalgamirati steklo
    amalgamírati se publ.
    združiti, spojiti se: del priseljencev se je že amalgamiral s tamkajšnjim prebivalstvom
Pravopis
amalgamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; amalgamíranje (ȋ) |prevleči z amalgamom|: kaj ~ baker; ~ steklo
amalgamírati se -am se (ȋ) publ. združiti se, spojiti se: Podjetji sta se amalgamirali
Celotno geslo ePravopis
arijec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
arijca samostalnik moškega spola
po nacistični ideologiji pripadnik evropskih belcev
IZGOVOR: [árijəc], rodilnik [árijca]
BESEDOTVORJE: arijčev
Celotno geslo Etimološki
asociácija -e ž
bogoslôvec bogoslôvca samostalnik moškega spola [bogoslôvəc]
    moški, ki se pripravlja na poklic katoliškega duhovnika s študijem teologije in bivanjem, vzgojo v semenišču, redovni skupnosti; SINONIMI: semeniščnik
ETIMOLOGIJA: bogoslovje
SSKJ²
centralizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
združiti na enem mestu, usmeriti v center, osredotočiti: centralizirati državno upravo; centralizirati finančno poslovanje
    centralizíran -a -o:
    centralizirana država; centralizirano planiranje gospodarstva
Celotno geslo Vezljivostni G
centralizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj v/na kaj / v/pri/na/ob čem , v navezo s kom/čim / kam / kje / kod
Državno upravo so /prostorsko/ centralizirali v novi stavbi.
Celotno geslo ePravopis
cvinglijanec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
cvinglijanca samostalnik moškega spola
pripadnik cvinglijanstva
IZGOVOR: [cvinglijánəc], rodilnik [cvinglijánca]
BESEDOTVORJE: cvinglijančev
Celotno geslo eSSKJ16
človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola
1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
Celotno geslo Etimološki
družīti drúžim nedov.
SSKJ²
enôta -e ž (ós prilastkom
1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste: najnižja, osnovna enota; časovna, dolžinska, prostorninska, utežna enota; merske enote; enota frekvence, moči, upora; enota za merjenje pritiska, temperature
2. del večje celote, ki ima določeno samostojnost: furlansko ljudstvo je posebna jezikovna in etnična enota v romanskem svetu; nacionalna enota / politična, teritorialna, upravna enota; organizacijska enota; volilna enota / bojna, vojaška enota; oborožene enote naše države armada, vojska; spopad osvobodilnih enot z nasprotnikovimi četami; enota v topništvu / razvrstitev živali v sistematske enote
3. kar tvori, predstavlja funkcionalno celoto: plovna enota; stanovanjska enota / pomenska enota / stranka je skušala združiti v enoto delavstvo vseh narodov
♦ 
astron. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; ekon. delovna enota organizacijska tvorba v podjetju ali ustanovi, v kateri poteka kak delovni proces; denarna enota ki je izhodišče pri računanju zneskov; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; ekonomska enota v socializmu osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; mat. istoimenske enote merske enote, ki imajo isto ime; ptt govorna časovna enota v minutah določen čas za telefonski pogovor, ki je osnova za obračunavanje opravljenih storitev; voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote; zal. (založniška) enota celotna naklada kake knjige, letnika časopisa
Jezikovna
Filozofska, biološka, kulturna in zgodovinska umestitev slovenščine

Kako slovensko govoreči posameznik razmišlja napram ostalim narodom? Kaj so posebnosti, odlike in slabosti slovenščine? Kako star je naš jezik? Iz katerih jezikov se je rodil in pobiral svoje prvine?

  • Predel možganov, ki je aktiven pri imaginarnem rotiranju 3D objekotv je aktiven tudi pri reševanju matematičnih operacij. Igranje 3D tetrisa do neke mere okrepi določen del možganov in posledično nam je "računanje" malo lažje. Dvojina - Predšolski otroci, ki uporabljajo jezik z dvojino, rahlo bolje rešujejo preproste matematične probleme kot njihovi vrstniki iz dvojinsko negovorečih okolij, saj prej razvijejo določene predele možganov. Imamo tudi dvojno zanikanje in šumnike. Kaj še? Iz kje to izhaja? Kaj nam to pove o našem razmišljanju, razvoju in specializaciji možganov?
  • Eskimi izhajajo iz okolja, ki je dosti drugačno od našega in imajo več besed za razne manifestacije snega. Kaj nam slovenščina pove o okolju iz katerega izhajamo?
  • Slišal sem: "Poznavanje in zanimanje za neko temo se odraža v jeziku. Če se dva laika pogovarjata o računalnikih je njun besedni nabor, omejen na par splošnih besed: kišta, ekran, tipkovnica, miška. Dva računalniška rekreativca že uporabljata večji nabor: procesor, RAM, grafična kartica, omrežje,... Besedni nabor strokovnjakov pa je že tako širok da se laik izgubi v njem. Slovenščina naj bi imela samo par besed za "ljubezen". Stara grščina kakšnih 5-10. Sanskrt naj bi imel v svojem naboru več kot 100 besed za vse odtenke in nianse ljubezni." Podobna jezikovna specializacija kot pri eskimih. Le da ta odraža doživljanje notranjega sveta. Za kaj je slovenščina specializirana?
  • Katere besede skovanke imamo katerih bi se lahko bolje zavedali in bili na njih ponosni. Kot naprimer: raz-um, po-men,
  • Bral sem, da naj bi ugotavljali kako učinkovit je nek jezik v podajanju pomena. Za to, da se prenese isti pomen naj bi nemščina okvirno potrebovala 10-30% več znakov oz. besed. Kako redundantna je slovenščina?
  • Slišal sem, da naj bi imela slovenščina stare korenine in, da naj bi v svojem nederju skrivala marsikatero modrost.

Tu in tam sem v času razstresene zasledil zgornje primere. Sedaj me pa zavestno zanima kako vse slovenski jezik posredno in neposredno vpliva name. Na posamezna zgornja vprašanja ni potrebno odgovarjati. Najverjetneje se jih da združiti v enega preprostega - etimologija slovenščine? Služijo samo kot primer kam pes taco moli. Vesel bom kakršnegakoli odgovora. Z veseljem bom prebral daljšo obrazložitev s priloženimi citati ali pa odšel v knjižnico po sledi priporočene literature.

SSKJ²
fuzionírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. spojiti, združiti: fuzionirati podjetja; banki, stranki sta se fuzionirali
Pravopis
fuzionírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; fuzioníranje (ȋ) neobč. združiti, združevati: ~ podjetja
fuzionírati se -am se (ȋ) neobč. Banki sta se fuzionirali se združili
Celotno geslo Etimološki
gávter -tra m
Celotno geslo Etimološki
gọ̑d -a in godȗ m
Celotno geslo Etimološki
gọ̄diti -im nedov.
Celotno geslo Frazemi
igráča Frazemi s sestavino igráča:
bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, biti [kot] igráča [kómu kàj], kàj ni igráča [kómu], ne biti igráča kómu kàj, ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráča [kómu kàj], postáti igráča v rôkah kóga/čésa
Število zadetkov: 173