Zadetki iskanja
Vorenc
bratovščina ž, F7, confraternitas, bratovszhina; fraternitas, bratovṡzhina; jus municipale, ſléherne deṡhele, ali zehe, ali bratuṡzhine prauda; sodalitas, sodalitium, druṡhba, tovariṡhtvu, bratovṡzhina; tribulis, -lis, kateri je v'takeſhni bratouṡzhini, ali zehi; tribus, -bus, ṡhlahta, bratovṡzhina, zeha: rúd; tributim, od ene shlahte, ali bratovṡzhine do druge
Celotno geslo
Pohlin
ceha [cẹ́ha] (ceka2) samostalnik ženskega spola
stanovska organizacija obrtnikov iste stroke; ceh
PRIMERJAJ: bratovščina
Vorenc
ceha1 ž, F6, albus tribus, buque ene zèhe; jus municipale, ſléherne deṡhele, ali zehe, ali bratuṡzhine prauda; plebiscitum, -ti, tega gmain folka ſposnanîe, ene zehe praviza; tribulis, -lis, kateri je v'takeſhni bratouṡzhini, ali zehi; tribunus, -ni, tá viſhi zhes vſe zèhe, iṡvolen k'enimu ṡaveitniku tega folka; tribus, -bus, ṡhlahta, bratovṡzhina, zeha: rúd
Vorenc
ceha2 ž, F4, asymbolus, -li, kateri n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje, ſabſtoin zèha; compotatio, zèha
Celotno geslo
eSSKJ16
ceha -e samostalnik ženskega spola
1. lahkotna zabava v družbi, povezana s popivanjem; SODOBNA USTREZNICA: veseljačenje
2. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo; SODOBNA USTREZNICA: zapitek
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Frazemi
kóklja Frazemi s sestavino kóklja:
bdéti kot kóklja [nad kóm/čím], čepéti kot kóklja [na jájcih], kot kóklja [na jájcih], naj kóklja bŕcne kóga, sedéti kàkor kóklja [na jájcih], stára kóklja
bdéti kot kóklja [nad kóm/čím], čepéti kot kóklja [na jájcih], kot kóklja [na jájcih], naj kóklja bŕcne kóga, sedéti kàkor kóklja [na jájcih], stára kóklja
Celotno geslo
Kostelski
Vorenc
ne (n') člen., F408, alaternus, enu drivú, kateru ima perje kakòr olika, obeniga ſadu na neſſe; asymbolus, -li, kateri n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje, ſabſtoin zèha; barba impena, ne pozheſſana brada; blaesus, ſhlekedraviz, kateri teṡhku govory, ali nemore eniga puṡhtoba ẛrezhi; carere, neimeti; discredere, neverjeti; falsiparens, ne pravi ozha; idiota, -ae, en zhlovik, kateri nyzh ne ṡna; ignorans, -tis, neumni, kateri nyzh neṡná; ignorare, neṡnati, nevméti; illachrybilis, nevſmilen, kateri ne mara ṡa jokanîe; mutus, -a, -um, mutaſt, kateri nemore govoriti; nolle, nehotéti; nolo, n'hozhem; non audere, neſmeiti; non curare, nemarati, neroditi; popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh natekne; renuere, odpovédati, s'glavó ṡnaminîe dati, de n'hozhe, ſe upirati; renuit, je odpovédal, n'hozhe; reses, dis, lein, tragliu, kateri li poſida, inu n'hozhe délati; sethim, vel setim, tá neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe goréti. Exod:25.v.5; sine, pres, ne; prim. hoteti
Vorenc
SSKJ²
prezgódaj prisl. (ọ̑)
preveč zgodaj: zeha se mi, najbrž sem prezgodaj vstal / v povedni rabi prezgodaj je, ljudje še spijo / sneg je letos prezgodaj zapadel; deset minut prezgodaj smo prišli / prezgodaj umrli slikar ki je umrl (razmeroma) mlad / v osmrtnicah mnogo prezgodaj nas je zapustila naša sodelavka
● ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; ekspr. prezgodaj si se veselil kar si pričakoval, se ni izpolnilo
preveč zgodaj: zeha se mi, najbrž sem prezgodaj vstal / v povedni rabi prezgodaj je, ljudje še spijo / sneg je letos prezgodaj zapadel; deset minut prezgodaj smo prišli / prezgodaj umrli slikar ki je umrl (razmeroma) mlad / v osmrtnicah mnogo prezgodaj nas je zapustila naša sodelavka
● ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; ekspr. prezgodaj si se veselil kar si pričakoval, se ni izpolnilo
SSKJ²
širòk -ôka -o prid., šírši stil. šírji (ȍ ó)
1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma veliko razsežnost; ant. ozek: rastlina s širokimi listi; obleka s širokim pasom / klobuk s širokimi krajci; široka cesta / med oknom in mizo je širok prostor; široka luknja / širok obraz / široki presledki
// ki ima razmeroma velik obseg: širok prsni koš; široka ramena / je široka čez boke
// ki ohlapno stoji na telesu: široke hlače; rokavi so široki; nosi široko krilo
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima koncema: dva prsta širok rob; trak je širok tri centimetre
3. ki ima veliko razsežnost
a) glede na začetno in končno mejo: izognil se mu je v širokem loku
b) glede na površino: široka mreža osnovnih šol; široke vojaške operacije; široko območje mesta / ekspr. široki svet / publ. osvojiti široko tržišče
c) glede na število udeležencev: gibanje je imelo široko podporo; publ. za to se zanima široka javnost veliko ljudi, državljani, občani; ekspr. najširše ljudske množice / uvoz blaga za široko porabo
č) glede na število sestavin, delov: širok gledališki repertoar; ekspr. trgovina s široko izbiro blaga veliko / publ. sodelovanje med državama je dobilo širok obseg
d) glede na problematiko, vsebino: predmet obče pedagogike je širok; bil je deležen široke izobrazbe; ekspr. človek s širokim obzorjem; njegovo delovno področje je zelo široko / široki pomenski izrazi / publ.: dane so široke možnosti za razvoj; dobili so široka pooblastila
4. nav. ekspr. ki pri presojanju, vrednotenju upošteva več kriterijev, ki zajemajo pojav čim bolj v celoti: bil je širok človek; v estetskih ocenah je zelo širok / cenili so njegovo široko gledanje na stvari; široko pojmovanje kulturnih vrednot / široka svetovljanska miselnost
● poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje; ekspr. rad ima njen široki smeh smeh, ki izraža veliko zadovoljstvo, sproščenost; precej glasen; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo debel; knjiž. osrednji lik romana je široka ruska duša dober, občutljiv človek, ki odkrito izraža svoja čustva; nizko postala je široka z njim noseča
♦ film. široko platno filmsko platno, katerega širina je precej večja kot višina; jezikosl. široki samoglasnik sredinski samoglasnik nižje lege; mont. široko čelo čelo, pri katerem je stena odkopnega prostora dolga; tekst. široke statve statve za tkanje širokih tkanin; vet. široka lisa konjska lisa, ki obsega ves nosni greben; zool. široka trakulja; žel. široki tir tir z več kot 1.435 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic
1. ki ima med najbližjima koncema glede na dolžino razmeroma veliko razsežnost; ant. ozek: rastlina s širokimi listi; obleka s širokim pasom / klobuk s širokimi krajci; široka cesta / med oknom in mizo je širok prostor; široka luknja / širok obraz / široki presledki
// ki ima razmeroma velik obseg: širok prsni koš; široka ramena / je široka čez boke
// ki ohlapno stoji na telesu: široke hlače; rokavi so široki; nosi široko krilo
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima koncema: dva prsta širok rob; trak je širok tri centimetre
3. ki ima veliko razsežnost
a) glede na začetno in končno mejo: izognil se mu je v širokem loku
b) glede na površino: široka mreža osnovnih šol; široke vojaške operacije; široko območje mesta / ekspr. široki svet / publ. osvojiti široko tržišče
c) glede na število udeležencev: gibanje je imelo široko podporo; publ. za to se zanima široka javnost veliko ljudi, državljani, občani; ekspr. najširše ljudske množice / uvoz blaga za široko porabo
č) glede na število sestavin, delov: širok gledališki repertoar; ekspr. trgovina s široko izbiro blaga veliko / publ. sodelovanje med državama je dobilo širok obseg
d) glede na problematiko, vsebino: predmet obče pedagogike je širok; bil je deležen široke izobrazbe; ekspr. človek s širokim obzorjem; njegovo delovno področje je zelo široko / široki pomenski izrazi / publ.: dane so široke možnosti za razvoj; dobili so široka pooblastila
4. nav. ekspr. ki pri presojanju, vrednotenju upošteva več kriterijev, ki zajemajo pojav čim bolj v celoti: bil je širok človek; v estetskih ocenah je zelo širok / cenili so njegovo široko gledanje na stvari; široko pojmovanje kulturnih vrednot / široka svetovljanska miselnost
● poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje; ekspr. rad ima njen široki smeh smeh, ki izraža veliko zadovoljstvo, sproščenost; precej glasen; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo debel; knjiž. osrednji lik romana je široka ruska duša dober, občutljiv človek, ki odkrito izraža svoja čustva; nizko postala je široka z njim noseča
♦ film. široko platno filmsko platno, katerega širina je precej večja kot višina; jezikosl. široki samoglasnik sredinski samoglasnik nižje lege; mont. široko čelo čelo, pri katerem je stena odkopnega prostora dolga; tekst. široke statve statve za tkanje širokih tkanin; vet. široka lisa konjska lisa, ki obsega ves nosni greben; zool. široka trakulja; žel. široki tir tir z več kot 1.435 mm razdalje med notranjima robovoma tirnic
- širôko prisl.:
vrata so se široko odprla; široko se smeje, zeha; gledati s široko odprtimi očmi; široko rabljene besede; široko razgledan človek; znan široko po svetu
♦ glasb. široko označba za hitrost izvajanja largo
- širôki -a -o sam.:
široki bodo težko zlezli skozi odprtino; na široko odpreti okna; pripoveduje na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; na široko se je razpisal o problemu;
Celotno geslo
Frazemi
Vorenc
zabstonj prisl., F18, I. ab re orare, ẛabſtojn proſſiti, ẛavman moliti; abs re eſt, tú je ẛabſtojn; frustrà, ẛabſtoin, ṡavmán; frustra conari, ṡabſtojn ſe mujati; gratis, ṡabſtoin; gratuitò, ṡabſtoin, preṡ dobizhka, s'dobre vole; incaſsum, ṡavmán, ṡaludu, ṡabſtoin; irritum, ṡavmán, ṡabſtoin; irritus, -a, -um, ṡaludu, ṡavmán, kar je ṡabſtoin, nevnuznu; lateram lavare, déllu ṡgubiti, ṡabſtoin délati; ludere operam, ṡabſtoin délati, vſe ṡaygrati; nequiquam, ṡabſtoin, ṡavmán, cilú niṡhter; non âb re eſt, nej ẛabſtojn, nej pres vrshoha; tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kadar eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè; vanè, ṡabſtoin; vanum, luzkaku, praṡnu, ṡabſtoin; II. asymbolus, -li, kateri n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje, ſabſtojn zèha; frustratio, ogolufanîe, ṡamujenîe, ṡabſtoin déllu
Pleteršnik
zẹ̑h, m. das Gähnen, Mur.; "zeh gre po ljudeh" se govori, kadar v družbi zvečer drug za drugim začne zevati, Kras-Erj. (Torb.); ima zeh = zeha se mu, Rez.-Baud.
SSKJ²
zéhati -am nedov. (ẹ́)
nehotno široko odpirati usta ter globoko vdihavati in izdihavati zrak: začel je zehati; zehati od utrujenosti, zaspanosti; glasno zehati; s smiselnim osebkom v dajalniku rado se mu zeha / usta so široko zehala
nehotno široko odpirati usta ter globoko vdihavati in izdihavati zrak: začel je zehati; zehati od utrujenosti, zaspanosti; glasno zehati; s smiselnim osebkom v dajalniku rado se mu zeha / usta so široko zehala
- zeháje :
zehaje odgovoriti; glasno zehaje je pospravila posodo z mize
- zehajóč -a -e:
zehajoč se je odpravil spat; zehajoči poslušalci
Pleteršnik
zẹ́hati, -am, vb. impf. gähnen; vsi so zehali, BlKr.; nav. zeha se mi, ich gähne; vsem se je začelo z.
SSKJ²
SSKJ²
Število zadetkov: 19
Dostopnost