Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
bábina, f. 1) (zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; (prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče-Erj. (Torb.).
Celotno geslo eSSKJ
baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]
    1. pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
    2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se
      2.1. ekspresivno izstopati s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...
Celotno geslo Pohlin
bi [bi] členica

bi

PRIMERJAJ: biti2

Celotno geslo Etimološki
bȋlka -e ž
Celotno geslo Pohlin
cel1 [cẹ̑u̯] pridevnik

cel, ves

Celotno geslo Megiser
celiti nedovršni glagol
Celotno geslo Pohlin
celo1 [cȅlonepopoln podatek] (cel) prislov

zelo

Celotno geslo Pohlin
celo2 [cȅlonepopoln podatek] (cel) členek

izraža odsotnost kakršnekoli omejitve; prav

Celotno geslo Pohlin
čelo [čélo] samostalnik srednjega spola
  1. čelo
  2. začeteknepopoln podatek, naslovnicanepopoln podatek
Celotno geslo Pohlin
doliusesti se [dóliusẹ́sti se dóliusẹ̑dem se] (doli usesti se) dovršni glagol

usesti se

Celotno geslo eSSKJ16
duhoven2 -vna -o (duhovn, duhon) pridevnik
1. ki se nanaša na nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duševni, duhovni
1.1 ki ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhoven, poduhovljen
1.2 ki se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovni
1.3 ki se nanaša na ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prispodobni, metaforični
2. ki je verskega, moralnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: verski
2.1 ki se nanaša na versko življenje; SODOBNA USTREZNICA: verski
3. ki je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi; SODOBNA USTREZNICA: verski
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih
TERMINOLOGIJA: duhovne postave/pravde
Celotno geslo eSSKJ
éncijan éncijana tudi enciján encijána samostalnik moškega spola [éncijan] tudi [enciján]
    1. gorska rastlina z usnjatimi suličastimi listi in modrimi, navzgor obrnjenimi trobentastimi cvetovi; primerjaj lat. Gentiana clusii; SINONIMI: veliki encijan
    2. gorska zdravilna rastlina z votlim steblom, velikimi rjavo zelenimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Gentiana lutea; SINONIMI: rumeni encijan
      2.1. zdravilni pripravek iz korenin te rastline
      2.2. žganje, v katerem so namočene korenine te rastline
STALNE ZVEZE: rumeni encijan, veliki encijan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Enzian, stvnem. enciān in lat. gentiāna iz gr. gentianḗ, nejasnega izvora - več ...
Celotno geslo eSSKJ
glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc]
    iz botanike rastlina z razvejanim steblom, mesnatimi listi in modrimi, rožnatimi, rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Centaurea
STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec
ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava
Celotno geslo Etimološki
glẹ́dati glẹ̑dam nedov.
Farmacija
herb. --
Celotno geslo eSSKJ
hudôben hudôbna hudôbno pridevnik [hudôbən hudôbna hudôbno]
    1. v nekaterih zvezah v obliki hudobni ki komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo
      1.1. ki kaže, izraža tako željo
    2. kot samostalnik v obliki hudobno lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudobija, hudobnost
STALNE ZVEZE: hudobni duh
FRAZEOLOGIJA: hudobni jezik
ETIMOLOGIJA: ↑hudoba
Jezikovna
Izrazna prekrivnost in pridevnik »račji«

V SSKJ in pa tudi v SP 2001 sem zasledil, da obstaja enak svojilni pridevnik za dve popolnoma različni živalski vrsti:

raca --> račje (meso)

rak --> račje (meso)

Kaj ne povzroča to težave v določenih primerih, ko iz sobesedila ne moremo razbrati, ali gre za (v zgoraj navedenem primeru) za meso race ali pa za meso raka?

Danes sem za kosilo jedel račje meso. Kako lahko zdaj nekdo razbere, ali je ta oseba jedla meso race ali pa meso raka?

Če rečemo račje klešče, si lahko še nekako predstavljamo, da gre v tem primeru za raka in ne za raco.

Ali bo novi pravopis predvidel to dvoumnost omenjenega svojilnega pridevnika in jo odpravil?

Svojilni pridevnik rakovski zveni še nekoliko najbolj pravilno za raka.

Ali se strinjate?

Celotno geslo Pohlin
ja [jā] členek

izraža soglasje

PRIMERJAJ: o ja

Celotno geslo Pohlin
kaker bi pihnil [kȁkǝr bi píhniu̯] (koker bi pihnil) prislovna zveza

nemudoma, neutegoma, takoj, hitro

Celotno geslo Etimološki
klọ̑r -a m
Število zadetkov: 114