Zadetki iskanja
♦ um. naravna svetlo rjav, žgana umbra temno rjav pigment; zelena umbra rjavkasto zelen pigment
- 1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj
- a) tanko, tanjše: valjati testo / valjati jeklo, pločevino / valjati v plošče, trakove
- b) bolj ravno: valjati zemljo; branati in valjati
- c) bolj trdno, sprijeto: težki valjarji valjajo cestišče / valjati blago, sukno
- 2. premikati kaj po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: valjal ga je po travi, da je bil ves zelen; valjati svinčnik po mizi, v roki / valjati grižljaj po ustih, v ustih / ekspr. otrok ves dan valja igrače po rokah se igra z njimi
- 3. s takim premikanjem oblikovati kako snov, predmet v kaj valjastega: valjati glino v roki / valjati svaljke iz testa
- 4. obračati v kakem živilu, da se to prime površine: valjati zrezke v moki, jajcu in drobtinah
- 5. vulg. imeti spolni odnos, spolne odnose: mnogi so jo že valjali
- váljati se
- 1. premikati se po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: okoli ognjišča se valjajo mačice; valjati se po blatu, v prahu / po ovsu so se valjali divji prašiči / samo valja se po postelji, spati pa ne more; valjati se od bolečin, smeha
- 2. ekspr., s prislovnim določilom biti, nahajati se kje nepospravljen, neurejen: časopisi se valjajo po policah; obleka se valja po stolih / po vseh kotih se valjajo kovanci
- 3. slabš. biti, zadrževati se kje brez dela: naj pridejo delat k nam, namesto da se valjajo po pisarnah; cele popoldneve se valja po plaži / vse življenje se valja po mehkih blazinah
● ekspr. valjati se v grehu nemoralno živeti; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
♦ navt. ladja se valja se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; se opoteka
- váljan -a -o: valjana jeklena pločevina; valjana polst
♦ teh. valjani profili
- 1. dobiti (zelene) liste: drevo zazeleni / njiva, park zazeleni / redko plevel je visoko zazelenel zeleneč zrasel
- 2. postati zelen: krompirjevi gomolji so na svetlem zazeleneli
- 3. knjiž. zeleno se odraziti, pokazati: sredi opuščenega kamnoloma zazeleni skupina borov
- 1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste
// koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; žarg. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
// ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
// ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja - 2. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
- 3. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
// ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih - 4. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; žarg., avt. zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; poljud. zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, strok. glavkom; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; nestrok. (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, strok. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
♦ agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea
- zelêno prisl.: zeleno se svetlikati; zeleno obarvana stekla / piše se narazen ali skupaj: zeleno lisast ali zelenolisast; zeleno moder
- zelêni -a -o sam.: na volitvah so zmagali zeleni stranka, gibanje, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje; pog. spil je deci zelenega žganja zelene barve, navadno pelinkovca; suša je uničila vse zeleno; bila je v zelenem v zeleni obleki
// kot kletvica tristo zelenih
1. vozilo javnega prometa, navadno avtobus ali vlak, tipične zelene barve: ljubljanski zelenci; mestni zelenci; V Pragerskem mora potnik z navadnega zelenca prestopiti na hitri vlak, ki pripelje iz Maribora
2. ameriški dolar: ameriški zelenci; Znani nogometaš je povprečno zaslužil dobra 2 milijona zelencev letno E (↑)zelén
- 1. dobivati (zelene) liste: drevo, grm zeleni / njive že zelenijo, čeprav je še hladno
- 2. postajati zelen: krompirjevi gomolji so na svetlobi hitro zeleneli; zidovi zelenijo od plesnobe, vlage / ekspr. zeleneti od jeze, zavisti
- 3. knjiž. zeleno se odražati, kazati: na skalah je zelenel mah; v daljavi zelenijo gozdovi
- zelenèč -éča -e: zeleneči gozdovi; zeleneč grm; zeleneča polja
♦ bot. zelenkasta strniščnica užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku, Stropharia aeruginosa
- zelénkasto in zelênkasto prisl.: zelenkasto odsevati / piše se narazen ali skupaj zelenkasto modro ali zelenkastomodro morje
- 1. po barvi podoben žadu: žadasta riževa polja / žadasta barva
- 2. ki je iz žada: žadaste ploščice
- žádasto prisl.: žadasto zelen
naprava, ki z oddajanjem ali s sprejemanjem radijskih signalov omogoča določanje položaja zasutega, ki jo nosi, v snežnem plazu: lavinska žolna; plazovna žolna; Žolna je za vsakogar, ki se pozimi giblje v gorah, življenjsko pomembna E = hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna, cslov. žlъna < pslov. *žьlna < ide. *ghl̥nah2 iz *ghl̥no- 'zelen, rumen'
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »