Fran

1. 1. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti: nabirati šmarnice; šopek šmarnic
2. 2. samorodna trta z velikimi listi in zlato rumenimi grozdi z zelo gostimi jagodami: vinograd je zasajen s šmarnico
   // vino iz grozdja te trte: kozarec šmarnice; škodljivost šmarnice
3. 3. nar. rdeče zeleno jabolko, ki dozori sredi meseca avgusta: obirati šmarnice
4. 4. zool. majhna ptica pevka, zgoraj sive, po trebuhu belkaste barve, Phoenicurus ochruros: tam so gnezdile šmarnice
5. 5. mn., rel. pobožnost v čast Mariji meseca maja: iti k šmarnicam / brati šmarnice nabožno knjigo, ki se bere pri tej pobožnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

1. 1. izraža viden, od govorečega razmeroma oddaljen kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tam leti letalo; pokazal je z roko: tam se je ponesrečil; znamenje, ki ga vidite tam, je zelo staro / tiste breze tam (ob robu gozda) se sušijo; tisto tam je ajda; pog. vi tam pri vratih, pomaknite se naprej / kje je gledališče? Tam na drugi strani ceste; tam gori na vrhu so razvaline gradu; vidite, tam, kjer cesta zavije v hrib, je nevaren ovinek; na tistem vrhu tam zidajo kočo / tu je svet močviren, tam pa se dviga in je rodoviten na tistem področju
   // tukaj pobarvaj zeleno, tam pa rumeno; cev tam pušča
2. 2. izraža iz položaja znan kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerem se govoreči ne nahaja: pridite sem, kaj pa delate tam / tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz; kako živite tam pri vas; bila je noč, tam daleč je pokalo; to se je zgodilo tam nekje v Ameriki / star. doma je tam od Gorice iz Gorice, z Goriškega
   // ostanite tam, kjer ste; vedno se pojavi tam, kjer ga najmanj pričakujejo; kjer je prosila za pomoč, (tam) so ji pomagali; tam, kjer ne raste nič drugega, rastejo lišaji / kot poziv straže stoj, kdo tam / z oslabljenim pomenom: pesn. stoji, stoji tam beli grad; pog. nič ne dela, samo (tam) okrog se potepa
3. 3. izraža iz sobesedila znan kraj, prostor nahajanja, dogajanja česa, na katerem se govoreči ne nahaja: padel je v jarek in tam obležal; staro hišo so podrli, prav tam bodo sezidali novo na njenem mestu; preselil se je v mesto in se tam, star. le-tam zaposlil / poglej v slovar, kaj tam piše / stal je na balkonu in od tam opazoval povorko / zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve pri njem
4. 4. v zvezi s tu izraža mesto, ki je v predhodnem besedilu bolj oddaljeno: če primerjamo to področje z obmorskim, vidimo, da so tu zime ostre, tam pa mile / tu je pesnik uporabil drugačna izrazna sredstva kot tam v prej omenjenem, obravnavanem delu
   // pripoved je nadaljeval tam, kjer je prejšnji dan končal
   // v zvezi s tu, tukaj izraža enega od več nedoločenih krajev: srečali so tu samotnega pastirja, tam kakega turista / potres je zdaj tu zdaj tam, ne da se ga predvideti; tatvine so bile enkrat tukaj, enkrat tam; dela malo tukaj, malo tam, kakor se pokaže potreba / tu in tam je rastlo kako drevo tuintam; tu pa tam so plavali oblački tupatam
5. 5. nar. tja: gremo tam; splezaj tam gor
6. 6. v zvezi tam in tam izraža kraj, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: rojen tam in tam; študiral tam in tam; doma od tam in tam
7. 7. nav. ekspr. na tisti stopnji, v tistem stanju, položaju: spet smo tam, kjer smo bili; zdaj so tam, ko jih nihče več ne upošteva
8. 8. z oslabljenim pomenom poudarja približnost časovne določitve: tam nekje jeseni bodo o tem razpravljali; obiskal jih bo tam okrog novega leta; tam sredi drugega meseca se otrok že nasmehne
   ● ekspr. ključ smo izgubili, zdaj smo pa tam v neprijetnem, kočljivem položaju; ekspr. potrebna je največja previdnost, če ne smo tam bomo doživeli katastrofo; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ranili so ga tam, kjer je najbolj občutljiv naredili so tisto, kar ga je najbolj prizadelo; pog. živi tam čez v tujini; star. potovali so sem pa tam v različne smeri; star. sem pa tam, tam pa tam so se zbrale v kavarni semintja, kdaj pa kdaj; pri navajanju vira glej opombo 5 prav tam na istem kraju (v knjigi), v istem delu; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

1. 1. ki ne oddaja svetlobe, podoben črnemu: temni oblaki; stene so svetle, strop pa je temen; temno ozadje slike; svetla in temna polja risbe / temne sence / temni lasje; temna polt; temne oči / temna obleka / temna očala; temno pivo črno pivo
   // temnejši toni sive barve; temne barve
2. 2. v katerem je malo ali nič svetlobe: temen gozd; temen prostor; temna ulica / noč je bila temna / hiša je že temna v njej ne gori več luč
3. 3. ki oddaja slabo, neizrazito svetlobo: temna luč, svetloba
4. 4. ekspr. za človeka neprijeten: to so bili zanj temni dnevi / čutiti temen nemir; temni spomini; temne misli, slutnje
   // ki vsebuje kaj grdega, slabega, neugodnega: temna preteklost; temne strani človeške narave; prihajale so temne govorice / priti s temnimi nameni / slikati prihodnost v temnih barvah
   // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: temen obup; obšla ga je temna groza, žalost
5. 5. ekspr. zelo slab, negativen: pripadal je temni družbi; zagospodovale so temne sile
6. 6. ekspr. ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: sprejel ga je z jeznim, temnim obrazom; temni pogledi / temen ton pesmi / žalosten spregovori s temnim glasom
7. 7. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: temno nazadnjaštvo / temni srednji vek
8. 8. knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: to vprašanje je tako temno, da vzbuja samo dvome / beseda temnega izvora neznanega, nejasnega; besedilo je mestoma temno nejasno, težko razumljivo
   // temna skrivnost
   ● knjiž. igralec ima lep, temen glas nizek, globok; ekspr. nad njim so se zbrali temni oblaki njegov položaj je postal neugoden, nevaren; knjiž. duh mu je ostal temen ostal je duševno bolan

temnó in tèmno prisl.: temno pobarvati; temno je slutil, kaj ga čaka; temno se spominjati / piše se narazen ali skupaj: temno moder ali temnomoder cvet; nosi temno zeleno obleko / v povedni rabi: postalo je temno; temno je kot v rogu; sam.: oblečen je v temno; v njegovem pogledu je nekaj temnega in prezirljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

1. 1. manjšalnica od tica: bilo je vse zeleno in tičice so pele / tičico so odkrili in zaprli; bila je prava tičica, nihče ji ni bil kos
2. 2. etn. obredno pecivo za božične praznike v obliki ptice, znano na Dolenjskem: peči tičice; okrasiti poprtnik s tičicami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

1. 1. oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlin: veja ozeleni, vzbrsti; odlomiti, odsekati vejo; drevo je pognalo veje; skakati z veje na vejo; ptič sedi na veji; plezati po vejah; debela, gola, odmrla veja; goste, košate veje; veje jablane; biti prost kot ptiček na veji; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno
   // mreža iz vrbovih vej
2. 2. vsak od manjših, navadno stranskih delov, enot, ki potekajo od česa glavnega: živec se cepi v dve veji; žilna veja / železniška prometna veja; pren. veje zarote segajo v druge države
3. 3. navadno s prilastkom potomstvo v zaporednih generacijah: avstrijska veja habsburške dinastije / stranska veja (rodu) osebe, ki po rojstvu izhajajo iz skupnega prednika
   // sorodniki po materini, očetovi veji
4. 4. navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: to znanstveno področje se deli v več vej; razvijati različne industrijske veje; specializirane veje medicine
   ● ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; knjiž. točiti pod vejo začasno točiti, prodajati domače vino; ekspr. biti mrtva veja nedejaven, neuspešen član kake skupnosti; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten
   ♦ agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa; lov. veja glavni del roga pri jelenu, na katerem so parožki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

1. 1. redko svet z izviri: hoditi po virju / virje reke
2. 2. nar. vrtinčast tolmun: V tistem hipu so dospeli do mesta, kjer se tik vasi Brodov suče ravno pod potjo globoko, zeleno virje (I. Tavčar)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

1. 1. psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom: volk je napadel, raztrgal jagnje; ekspr. volk kolje, mesari; volk tuli, zavija; krdelo volkov; lov na volka; bojevati se kot volk krvoločno, divje; jesti kot volk hlastno; z velikim tekom; krvoločen, požrešen kot volk; lačen kot volk / volk samotar / sivi volk
   // volčji samec: volk in volkulja
2. 2. slabš. krvoločen, neusmiljen človek: oni so volkovi, ne ljudje / vdor hitlerjevskih volkov vojakov
   // človeški volkovi
3. 3. slabš., navadno s prilastkom pohlepen, brezobziren človek: imeli so jih za grabežljive volkove / borzni, poslovni volkovi; nenasitni kapitalistični volkovi
4. 4. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na izraža, da kdo čuti, ima strastno željo po čem: prijatelj je volk na gobe, meso / biti volk na denar
5. 5. igr., v zvezi volk in ovce igra z navadno dvajsetimi kamenčki, fižoli, ki jih je treba spraviti v nasprotni del igralnega polja, ki ga varujeta drugobarvna kamenčka, fižola: igrati (se) volka in ovce
   // vsak od dveh drugobarvnih kamenčkov, fižolov te igre: volk požre, preskoči ovco
6. 6. vnetje kože zaradi drgnjenja in znojenja, nečistoče, zlasti na dotikajočih se kožnih gubah: od hoje, jahanja dobiti volka
7. 7. nestrok. zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, strok. bazični bakrov acetat: na bakru se je naredil volk; bakreni deli so zeleni od volka / bakreni, zeleni volk
8. 8. žarg., muz. nečist, hreščeč zven godal: preprečiti volka z igranjem istega tona na sosednji struni / kvintni volk; volk na violini
   ● ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; nar. na kosi se naredi volk črna prevleka iz strjenih sokov trav; ekspr. dati volku ovce pasti dati komu kaj, kar želi uničiti, česar se želi polastiti; nar. on je volka srečal je hripav; nar. hišni volk hišna goba; ekspr. kapitan je star morski volk preizkušen, neustrašen pomorščak; ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega; mi o volku, volk iz gozda vzklik ob nepričakovanem prihodu koga, o katerem se pravkar govori; preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva; preg. človek človeku volk v določenih okoliščinah se ljudje zelo sovražijo
   ♦ bot. volk trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski, Nardus stricta; zeleni volk užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku; zelenkasta strniščnica; etn. volk grabljam, glavniku podobna priprava za česanje slame za škopo; poditi volka v Kanalski dolini, na praznik svetih treh kraljev zvoniti s pastirskimi zvonci in tuliti, da se vasi naslednje leto ne približa nobena zver; mont. volk nekdaj kepa železa, pridobljena s taljenjem; tekst. volk stroj, ki ima boben z zelo grobimi zobmi, klini; zool. sinji morski volk sinji som; polarni volk; prerijski volk kojot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

1. 1. stanje, ko navadno za krajši čas preneha hrup, hitro premikanje česa: zatišje nastane, ekspr. zavlada; zatišje pred nevihto, viharjem / jadrnico je ustavilo zatišje sredi morja brezvetrje
2. 2. stanje, ko navadno za krajši čas preneha kako razgibano dogajanje: po hudih bojih je nastopilo zatišje; zatišje pred pomembnimi dogodki / gospodarsko, kulturno zatišje; ekspr. počitniško zatišje
3. 3. kraj, prostor, zavarovan pred vetrom: poiskati zatišje; te rastline lepo uspevajo v zatišju; zasidrati čoln v zatišju / ekspr. zeleno zatišje gozda
   // ekspr. kraj, prostor, zavarovan pred čim sploh: opazovati kaj iz zatišja; umakniti se v zatišje / izvabiti koga iz domačega zatišja; živeti v zatišju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

1. 1. dobiti (zelene) liste: drevo zazeleni / njiva, park zazeleni / redko plevel je visoko zazelenel zeleneč zrasel
2. 2. postati zelen: krompirjevi gomolji so na svetlem zazeleneli
3. 3. knjiž. zeleno se odraziti, pokazati: sredi opuščenega kamnoloma zazeleni skupina borov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

1. 1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste
   // koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; žarg. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
   // ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
   // ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja
2. 2. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
3. 3. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
   // ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih
4. 4. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
   ● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; žarg., avt. zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; poljud. zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, strok. glavkom; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; nestrok. (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, strok. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
   ♦ agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea

zelêno prisl.: zeleno se svetlikati; zeleno obarvana stekla / piše se narazen ali skupaj: zeleno lisast ali zelenolisast; zeleno moder

zelêni -a -o sam.: na volitvah so zmagali zeleni stranka, gibanje, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje; pog. spil je deci zelenega žganja zelene barve, navadno pelinkovca; suša je uničila vse zeleno; bila je v zelenem v zeleni obleki
// kot kletvica tristo zelenih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

1. 1. dobivati (zelene) liste: drevo, grm zeleni / njive že zelenijo, čeprav je še hladno
2. 2. postajati zelen: krompirjevi gomolji so na svetlobi hitro zeleneli; zidovi zelenijo od plesnobe, vlage / ekspr. zeleneti od jeze, zavisti
3. 3. knjiž. zeleno se odražati, kazati: na skalah je zelenel mah; v daljavi zelenijo gozdovi

zelenèč -éča -e: zeleneči gozdovi; zeleneč grm; zeleneča polja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu

zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija

zelêna mêja -e -e ž (é, é)
območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi

zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN

zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik

zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša

zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi

zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo

zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita

zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov

zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

1. 1. okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in trdim lesom; pušpan: pristriči zeleniko; grm, vejica zelenike
2. 2. trta z velikimi zelenimi grozdi: ob poti so zasadili zeleniko
   // belo vino iz grozdja te trte: povabili so ga na pokušnjo zelenike
3. 3. zool. majhna sladkovodna riba s sploščenim telesom in zeleno modrim hrbtom, Alburnus alburnus: belice in zelenike
   ♦ bot. širokolistna zelenika zimzeleni grm z usnjatimi listi in zelenkasto belimi cveti v socvetjih, Phillyrea latifolia

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

1. 1. zeleno barvilo: izdelovati zelenilo
   ♦ bot. listno zelenilo zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov
2. 2. lastnost zelenega, zelena barva: zelenilo oči; zelenilo trav / sveže zelenilo polj
3. 3. redko zelenje: skrival se je med gostim zelenilom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

1. 1. lastnost zelenega, zelena barva: zelenina dreves, travnika; zelenina jezera
2. 2. knjiž. zelenje: trgati zelenino; okrasna zelenina
3. 3. redko kar je zeleno: pokrajina s pasovi zelenine med kamenjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

zeleníti se knjiž.  
1. 1. dobivati (zelene) liste: drevo se zeleni / narava se je začela zeleniti
2. 2. zeleno se odražati, kazati: v dolini se zelenijo travniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.