Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
majȋłnik, m. orodje, s katerim košarji majijo zeleno vrbje, Cig.
Celotno geslo eSSKJ
maréla maréle samostalnik ženskega spola [maréla]
    1. neformalno priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: dežnik
    2. neformalno užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnik, dežnikarica, iz biologije orjaški dežnik
      2.1. neformalno ta goba kot hrana, jed
    3. neformalno kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: dežnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek bav. nem. Ombrell) iz it. ombrello ‛dežnik, sončnik’, prvotno le ‛sončnik’, iz ombra ‛senca’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
maskarpóne maskarpóneja; tudi mascarpone samostalnik moškega spola [maskarpóne]
    kremast sveži sir iz smetane, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: ↑mascarpone
Gemologija
méhiški žád -ega -a m
SSKJ²
míza -e ž (í)
kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog: narediti, postaviti, premakniti mizo; hrastova, javorova miza; kamnita, kovinska, lesena miza / delovne mize v laboratoriju; spraviti listine v pisalno mizo; raztegljiva, zložljiva miza / pogrniti mizo s prtom
// tak kos pohištva, namenjen za serviranje hrane: pripraviti mizo za kosilo; nositi jedi, pijače na mizo; postaviti jed in pijačo na mizo / sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane; obloženi s hrano / vse mize so že zasedene; streže pri prvi mizi / za mizo, pri mizi se nedostojno vede pri jedi, uživanju hrane; povabiti koga k mizi, za mizo jest, pit; v družbo, ki je pri mizi
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v točilnici postavljajo novo biljardno mizo; operacijska, prodajna, točilna miza; panoramska miza mizi podobna plošča z zemljepisnimi imeni, navadno krajev, voda in vzpetin, in nakazanimi smermi do njih; previjalna miza za previjanje dojenčkov
● ekspr. v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo niso imeli živeža ne denarja za hrano; star. poklicati vino na mizo naročiti ga; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; ekspr. karte na mizo! povej, izdaj svoje namene; pog. vsak dan imajo meso na mizi jedo meso; ekspr. (s pestjo) udariti ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno
♦ alp. ledeniška miza skalni kladi, ki ju je pustil ledenik drugo na drugi; pravn. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi; šport. (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let; teh. komandna miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov
Pravopis
míza -e ž (í) javorova ~; jedi na ~i; sedeti za ~o, pri ~i; povabiti k ~i, za ~o; pisalna, operacijska ~; ~ za serviranje; publ. sesti za zeleno ~o |začeti se pogajati|
Celotno geslo Frazemi
míza Frazemi s sestavino míza:
dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti kàj za zelêno mízo, izgubíti kàj za zelêno mízo, lóčen od míze in póstelje, ločítev od míze in póstelje, okrógla míza [o čém], pogovárjati se za okróglo mízo, pogóvor za okróglo mízo, razpráva za okróglo mízo, sedéti za okróglo mízo, sestánek za okróglo mízo, sésti za okróglo mízo, sésti za zelêno mízo, udáriti s pestjó po mízi, za okróglo mízo, za zelêno mízo, zelêna míza
Celotno geslo eSSKJ
mljásk in mljàsk medmet
    1. posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim
      1.1. posnema zvoke pri lizanju, oblizovanju
      1.2. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
    2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
    3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mljȁsk iz mljȁskati ‛cmokati’, sorodno z ↑mlaskati
Celotno geslo eSSKJ
mòl2 môla samostalnik moškega spola [mȍl]
    morska riba s tremi, med seboj ločenimi hrbtnimi plavutmi, svetlejše sive, na zgornji strani zeleno modre ali sivo rjave barve; primerjaj lat. Merlangius merlangus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. molo < lat. mūlus ‛mula’ - več ...
Geologija
moldavít -a m
Gemologija
moldavít -a m
SSKJ²
mréžje -a s (ẹ̑)
več mrež, mreže: kup mrežja na obali / zeleno mrežje šotnih mahov / oporo spužvam tvori mrežje iz roževinaste snovi mrežasto ogrodje
♦ anat. žilno mrežje
Celotno geslo eSSKJ
múngo2 múnga samostalnik moškega spola [múngo]
    užitna zelena zrna kulturne rastline z dolgimi tankimi stroki in rumenimi cvetovi ali ta kulturna rastlina; primerjaj lat. Vigna radiata; SINONIMI: fižol mungo
STALNE ZVEZE: fižol mungo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mungo in angl. mung(o) iz hind. mung < stind. mudgá-
Celotno geslo eSSKJ
múšnica múšnice samostalnik ženskega spola [múšnica]
    1. strupena goba z rdečim klobukom, pokritim z belimi krpicami, in obročkom na belem betu; primerjaj lat. Amanita muscaria; SINONIMI: iz biologije rdeča mušnica
    2. navadno v množini lističasta goba, ki zraste iz navadno belega ovoja; primerjaj lat. Amanita
STALNE ZVEZE: čokata mušnica, knežja mušnica, koničasta mušnica, panterjeva mušnica, pegasta mušnica, rdeča mušnica, rdečkasta mušnica, zelena mušnica
ETIMOLOGIJA: ↑muha - več ...
SSKJ²
naôknica in naóknica -e ž (ȏ; ọ̑)
nav. mn. priprava na zunanji strani okna za zatemnjevanje, zapiranje okenske odprtine: natakniti, obesiti naoknice na podboj; odpreti, zapreti naoknice; lesene, zeleno pobarvane naoknice
SSKJ²
naokróg prisl. (ọ̑)
okrog2: naokrog se ozirati; tipati v temi naokrog; tam naokrog ni gostilne / vse naokrog je zeleno vsenaokrog
● pog. od takrat še ni leto naokrog ni minilo; pog. prišla sem malo naokrog na obisk; prim. vsenaokrog
Pravopis
naokróg1 mestov. prostor. prisl. (ọ̑) okrog: Raje grem naravnost, kakor ~; ~ se ozirati, se voziti; Daleč ~ ni bilo nikogar; Vse ~ je zeleno |povsod|; neknj. pog. priti malo ~ na obisk
SSKJ²
napacáti -ám dov. (á ȃ)
pog., slabš. narisati, naslikati: napacal je še nekaj takih slik / napis so napacali z zeleno barvo
● slabš. končno si le napacal nalogo naredil, napisal
Pravopis
napacáti -ám dov. napacánje; drugo gl. pacati (á ȃ) slabš. |narisati, naslikati|: kaj ~ napis z zeleno barvo
Celotno geslo eSSKJ
néonka néonke samostalnik ženskega spola [néọnka]
    1. manj formalno fluorescenčno ali neonsko svetilo
    2. majhna riba z zeleno svetlikajočo se progo na boku, ki živi v porečju Amazonke; primerjaj lat. Paracheirodon innesi
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz neonska žarnica, riba
Število zadetkov: 291