Zadetki iskanja
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin ophresaestheme , ki na področju jezikoslovja označuje izraze za zelo specifične vonjave in se pojavlja zlasti v povezavi z raziskavami nilotskih jezikov v Afriki. Prevajalnik mi ponudi slovenski ustreznik ofrezetema , za katerega pa v slovenskih virih ne najdem potrditve. Prosim vas za nasvet, kako naj ta termin ustrezno poslovenim.
Prosim za presojo termina vseživljenjska karierna orientacija , ki ga zadnja leta uporabljajo Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Center za poklicno izobraževanje RS in drugi, ki so z njimi povezani. Angleški termin za ta pojem, ki označuje več dejavnosti, ki posamezniku olajšajo odločitve glede izobraževanja ali izbire poklica, je career guidance . Zlasti sestavina orientacija v slovenskem ustrezniku ni primerna ne vsebinsko ne jezikovno. Deluje namreč neosebno in direktivno (v smislu dajanja smeri). Tako npr. Slovar tujk (2002) orientacijo razloži kot 'ugotavljanje lege, položaja glede na kako točko ali smer', v Slovenskem pravopisu 2001 pa sta ob orientaciji navedena nevtralna izraza usmerjenost in naravnanost . Predlagam, da se kariera nadomesti z zvezo poklicna pot , karierna orientacija pa z zvezama razvoj poklicne poti ali vodenje poklicne poti . Izraza sta slovenska, razumljiva, izražata oseben odnos med svetovalcem in svetovancem in hkrati pozitivno naravnanost k razvoju človekove osebne ali poklicne poti (kariere).
V slovenščini se za novoustanovljeno podjetje z inovativno poslovno idejo in/ali inovativnim produktom, natančno zasnovano kratkoročno strategijo in upanjem na visok zaslužek najpogosteje uporablja zveza start-up podjetje ali celo samo start-up . Ker je termin z jezikovnokulturnega vidika vprašljiv (citatno prevzemanje iz angleščine), zaradi česar je neroden tudi s pravopisnega (in pravorečnega) vidika, se pojavljajo različna variantna poimenovanja. Trenutno se uporabljajo vsaj tri poimenovanja: mlado podjetje , novoustanovljeno podjetje in zagonsko podjetje . Od teh treh možnosti se najpogosteje uporablja zagonsko podjetje , vendar obstaja pomislek, da pridevnik zagonski ni primeren za terminološko rabo, ker ima v SSKJ kvalifikator publicistično .
Prosimo vas za pomoč pri iskanju slovenskega poimenovanja za angleški termin variant of concern , ki se v zadnjem času pojavlja v zvezi z virusom SARS CoV-2, in sicer označuje njegovo različico, ki ima še vedno zelo podobne lastnosti kot izvorna oblika virusa glede razmnoževanja, okuženja in reaktivnosti s protitelesi. Polna oblika poimenovanja je variant of concern 202012/01 . Se vam zdi različica s tveganjem pravilno poimenovanje? Razmišljamo še o rešitvah, ki omenjajo zaskrbljenost, torej zaskrbljujoča različica , skrb vzbujajoča različica . Kaj bi predlagali vi?
Prosim za prevod angleškega termina entrustable professional activity ( EPA ), ki se uporablja v medicini. Gre za izobraževanje na podlagi kompetenc, natančneje za posamezno nalogo, zaupano osebi, ki se usposablja za delo v zdravstvu, ko izkaže potrebne kompetence, da lahko to nalogo opravi brez nadzora ali z nadzorom na daljavo.
V pravniških krogih so enega od referendumov poimenovali zavrnitveni referendum , nekdo med njimi pa je govoril o zavrnilnem referendumu , čeprav naj bi obakrat govorili o referendumu, s katerim volivci neposredno odločajo o zavrnitvi kakega zakona ali drugega pravnega akta z glasovanjem. Po analogiji s potrditvenim referendumom, bi raje govorili o zavrnitvenem in ne zavrnilnem referendumu . Prosim za pojasnilo.
Pred nekaj dnevi sem v članku o arheoloških izkopavanjih zasledila besedo zemljina . Avtor je pisal tudi o bloku zemljine , ki so ga odstranili. Med arheologi je beseda menda pogosta. V Slovenskem pravopisu 2001 sem zasledila oznako neobč. (knjižno neobčevalno). Ali to pomeni, da je beseda v knjižnem jeziku prepovedana oziroma se ne uporablja?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin hashing , ki na področju računalništva označuje proces pretvarjanja niza podatkov v krajši standardizirani zapis z namenom hitrejšega dostopa do podatkov. V slovenskih računalniških slovarjih se pojavljajo ustrezniki zgoščevanje (prim. Islovar ), razprševanje (prim. DIS slovarček ) in razpršilo (prim. Microsoftov slovar ). Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?
Za 'sklop pravnih instrumentov, ki ureja železniški trg' se uporabljata dva termina: železniški paket in železniški sveženj . Zanima me, kateri je ustreznejši. Železniški paket je glede na pogostost na spletu in v korpusu Gigafida (zaenkrat) pogostejši, vendar raba železniškega svežnja narašča, še posebej v dokumentih EU, kjer obstaja močna težnja po uveljavljanju železniškega svežnja na račun železniškega paketa . Domnevam, da je vzrok občutek, da je izraz sveženj bolj »slovenski« od izraza paket , čeprav imata oba v SSKJ2 enak pomen in tudi enako oznako publicistično . Kaj je torej odločilno: pojavnost/raba ali želja po normiranju?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »