aforízem -zma m (ī)
zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme; splošno znani aforizmi; aforizmi o prijateljstvu; aforizmi v verzih
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
dovŕšen -šna -o prid. (ȓ)
jezikosl. ki izraža po trajanju omejeno dejanje kot zgoščeno, zaključeno celoto (z začetkom, koncem in vsem vmes): (končno) dovršni glagol / dovršni sedanji čas
jezikosl. ki izraža po trajanju omejeno dejanje kot zgoščeno, zaključeno celoto (z začetkom, koncem in vsem vmes): (končno) dovršni glagol / dovršni sedanji čas
SSKJ²
dovŕšnik -a m (ȓ)
jezikosl. glagol, ki izraža po trajanju omejeno dejanje kot zgoščeno, zaključeno celoto (z začetkom, koncem in vsem vmes): pravilna raba dovršnikov in nedovršnikov
jezikosl. glagol, ki izraža po trajanju omejeno dejanje kot zgoščeno, zaključeno celoto (z začetkom, koncem in vsem vmes): pravilna raba dovršnikov in nedovršnikov
SSKJ²
glágol -a m (á)
jezikosl. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, potekanju v času, naklonu in načinu: spregati glagol; določiti glagolu osebo, število in čas / dovršni glagol ki izraža po trajanju omejeno dejanje kot zgoščeno, zaključeno celoto (z začetkom, koncem in vsem vmes); končno dovršni glagol ki poudarjeno izraža konec dejanja; začetno dovršni glagol ki poudarjeno izraža začetek dejanja; nedovršni glagol ki (zlasti glede na sobesedilo) izraža trajanje, ponavljanje ali zgolj obstoj dejanja; nepravilni glagoli pri katerih nekatere njihove oblike niso enostavno predvidljive iz drugih; pomožni glagol s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; prehodni glagol s predmetom; direktno prehodni glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku
jezikosl. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, potekanju v času, naklonu in načinu: spregati glagol; določiti glagolu osebo, število in čas / dovršni glagol ki izraža po trajanju omejeno dejanje kot zgoščeno, zaključeno celoto (z začetkom, koncem in vsem vmes); končno dovršni glagol ki poudarjeno izraža konec dejanja; začetno dovršni glagol ki poudarjeno izraža začetek dejanja; nedovršni glagol ki (zlasti glede na sobesedilo) izraža trajanje, ponavljanje ali zgolj obstoj dejanja; nepravilni glagoli pri katerih nekatere njihove oblike niso enostavno predvidljive iz drugih; pomožni glagol s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; prehodni glagol s predmetom; direktno prehodni glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku
SSKJ²
haiku -ja [hajkú tudi hájku] m (ȗ; ȃ) lit.
pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, povezan z dogajanji v človekovi notranjosti: pisanje haikujev; zbirka haikujev; natečaj za haiku; v prid. rabi: haiku festival; haiku poezija
pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, povezan z dogajanji v človekovi notranjosti: pisanje haikujev; zbirka haikujev; natečaj za haiku; v prid. rabi: haiku festival; haiku poezija
SSKJ²
izrèk -éka m (ȅ ẹ́)
1. zgoščeno izražena duhovita, globoka misel: v pisanju rad uporablja izreke; svetopisemski izreki; znan je izrek, da žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega / čarovni izrek čarovne besede
// star. kar je izrečeno, povedano: vaš izrek je zelo pomemben
2. glagolnik od izreči: izrek opomina
// pravn. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve: izrek kazni, sodbe; zbirka izrekov / sodni izrek
3. mat. trditev, do katere se pride s sklepanjem iz temeljnih resnic, načel: dokazati izrek / binomski izrek; izrek o deljenju / Pitagorov izrek
1. zgoščeno izražena duhovita, globoka misel: v pisanju rad uporablja izreke; svetopisemski izreki; znan je izrek, da žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega / čarovni izrek čarovne besede
// star. kar je izrečeno, povedano: vaš izrek je zelo pomemben
2. glagolnik od izreči: izrek opomina
// pravn. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve: izrek kazni, sodbe; zbirka izrekov / sodni izrek
3. mat. trditev, do katere se pride s sklepanjem iz temeljnih resnic, načel: dokazati izrek / binomski izrek; izrek o deljenju / Pitagorov izrek
SSKJ²
marmeláda -e ž (ȃ)
razkuhano, zgoščeno sadje s sladkorjem: kuhati marmelado; namazati kruh z marmelado; kupiti kozarec marmelade
razkuhano, zgoščeno sadje s sladkorjem: kuhati marmelado; namazati kruh z marmelado; kupiti kozarec marmelade
SSKJ²
mézga1 -e ž (ẹ̄)
1. kuhano, zgoščeno sadje ali zelenjava s sladkorjem, začimbami: kuhati mezgo / jedi dodati paradižnikovo mezgo
// marmelada: namazati kruh z mezgo; jabolčna, marelična mezga
2. biol. belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: endokrine žleze oddajajo hormone tudi v mezgo; kri in mezga
3. agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti; muzga: brezova mezga / drevo je v mezgi
1. kuhano, zgoščeno sadje ali zelenjava s sladkorjem, začimbami: kuhati mezgo / jedi dodati paradižnikovo mezgo
// marmelada: namazati kruh z mezgo; jabolčna, marelična mezga
2. biol. belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: endokrine žleze oddajajo hormone tudi v mezgo; kri in mezga
3. agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti; muzga: brezova mezga / drevo je v mezgi
SSKJ²
nakrátko in na krátko prisl., piše se narazen (á)
1. izraža, da se dejanje dogaja
a) malo časa: na kratko se ozreti, se zasmejati
b) sorazmerno hitro: na kratko dihati / na kratko odpraviti človeka, zadevo
2. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu: na kratko opisati, razložiti; na kratko mu je povedal / v členkovni rabi na kratko (povedano), nisi pripravljen; prim. kratek
1. izraža, da se dejanje dogaja
a) malo časa: na kratko se ozreti, se zasmejati
b) sorazmerno hitro: na kratko dihati / na kratko odpraviti človeka, zadevo
2. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu: na kratko opisati, razložiti; na kratko mu je povedal / v členkovni rabi na kratko (povedano), nisi pripravljen; prim. kratek
SSKJ²
podmázati -mážem dov., podmázala in podmazála (á ȃ)
1. dati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil; namazati: podmazati škripajoče kolesje / podmazati avto, puško
2. pog. podkupiti: podmazati koga z darilom / ker je dobro podmazal, so mu hitro naredili
● ekspr. misel na kuhinjske dobrote nam je podmazala utrujene petače ta misel nas je spodbudila, da smo hitreje hodili; pog., ekspr. če bodo podmazali iz sklada, bo objekt kmalu gotov če bodo prispevali denar
♦ usnj. podmazati kožo premazati mesno stran odmočene kože z raztopino natrijevega sulfida, zgoščeno z gašenim apnom ali kaolinom
1. dati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil; namazati: podmazati škripajoče kolesje / podmazati avto, puško
2. pog. podkupiti: podmazati koga z darilom / ker je dobro podmazal, so mu hitro naredili
● ekspr. misel na kuhinjske dobrote nam je podmazala utrujene petače ta misel nas je spodbudila, da smo hitreje hodili; pog., ekspr. če bodo podmazali iz sklada, bo objekt kmalu gotov če bodo prispevali denar
♦ usnj. podmazati kožo premazati mesno stran odmočene kože z raztopino natrijevega sulfida, zgoščeno z gašenim apnom ali kaolinom
- podmázan -a -o:
podmazan stroj
SSKJ²
predávati -am nedov. (ȃ)
1. govorno podajati vsebinsko zaokroženo strokovno snov: začeti predavati ob napovedanem času; predavati o vesoljskih poletih; predavati po radiu, v društvu; predava zelo glasno; zanimivo, zgoščeno predavati
// poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi na višji ali visoki šoli: ta semester bo profesor predaval o moderni; predava dvakrat na teden / pog.: predava literarno zgodovino je visokošolski predavatelj za literarno zgodovino; predava na univerzi je univerzitetni predavatelj
2. ekspr. govoriti, razpravljati o čem, zlasti gostobesedno: pri kozarcu vina je rad začel predavati; kaj pa predavaš, naj še drugi kaj povejo
♦ ped. podajati učno snov brez sodelovanja učencev
1. govorno podajati vsebinsko zaokroženo strokovno snov: začeti predavati ob napovedanem času; predavati o vesoljskih poletih; predavati po radiu, v društvu; predava zelo glasno; zanimivo, zgoščeno predavati
// poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi na višji ali visoki šoli: ta semester bo profesor predaval o moderni; predava dvakrat na teden / pog.: predava literarno zgodovino je visokošolski predavatelj za literarno zgodovino; predava na univerzi je univerzitetni predavatelj
2. ekspr. govoriti, razpravljati o čem, zlasti gostobesedno: pri kozarcu vina je rad začel predavati; kaj pa predavaš, naj še drugi kaj povejo
♦ ped. podajati učno snov brez sodelovanja učencev
SSKJ²
razblíniti -im dov. (í ȋ) nav. ekspr.
1. narediti, povzročiti, da česa ni več: njegove besede so razblinile dvome, pomisleke
2. knjiž. narediti, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: taki vložki pripoved razblinijo
1. narediti, povzročiti, da česa ni več: njegove besede so razblinile dvome, pomisleke
2. knjiž. narediti, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: taki vložki pripoved razblinijo
- razblíniti se
1. prenehati biti, obstajati: megla se je že razblinila / obrisi gor so se razblinili v večernem mraku / privid se je razblinil v nič
// izginiti, miniti: sanje o sreči so se razblinile; njegova slava se bo hitro razblinila / jeza, navdušenje se razblini
2. knjiž. postati neizrazit, nejasen: v nekaterih umetnostnih smereh se forma razblini
- razblínjen -a -o:
razblinjeno veselo pričakovanje; nekateri opisi so zelo razblinjeni
SSKJ²
razblínjati -am nedov. (í) nav. ekspr.
1. delati, povzročati, da česa ni več: razblinjati iluzije, utvare
2. knjiž. delati, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: različni opisi razblinjajo zgodbo
1. delati, povzročati, da česa ni več: razblinjati iluzije, utvare
2. knjiž. delati, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: različni opisi razblinjajo zgodbo
- razblínjati se
1. prenehavati biti, obstajati: dim se je začel razblinjati; prijeten občutek se razblinja kot milni mehurčki / vse se razblinja v nič
// izginjati, minevati: naše upanje se razblinja / napetost in nemir sta se počasi razblinjala
2. knjiž. postajati neizrazit, nejasen: v sodobnih umetnostnih smereh se forma razblinja
- razblinjajóč -a -e:
razblinjajoče se meglice
SSKJ²
razblínjenost -i ž (ȋ)
knjiž. dejstvo, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: kritiki očitajo delu razblinjenost / razblinjenost pripovedi
knjiž. dejstvo, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: kritiki očitajo delu razblinjenost / razblinjenost pripovedi
SSKJ²
senténca -e ž (ẹ̑)
knjiž. zgoščeno izražena globoka misel, temelječa na življenjski izkušnji: v govor rad vpleta sentence; filozofska, moralna sentenca; sentence in aforizmi
knjiž. zgoščeno izražena globoka misel, temelječa na življenjski izkušnji: v govor rad vpleta sentence; filozofska, moralna sentenca; sentence in aforizmi
SSKJ²
sinópsis -a m (ọ̑)
1. knjiž. kratka vsebina, pregled česa: brati, napisati sinopsis
2. film. krajše (literarno) delo z zgoščeno vsebino kot osnova za scenarij, igro: napisal je več sinopsisov / dramski sinopsis; sinopsis za scenarij
1. knjiž. kratka vsebina, pregled česa: brati, napisati sinopsis
2. film. krajše (literarno) delo z zgoščeno vsebino kot osnova za scenarij, igro: napisal je več sinopsisov / dramski sinopsis; sinopsis za scenarij
SSKJ²
skrátka člen. (ā)
1. uvaja strnjen zaključek povedanega: bil je brez osebne izkaznice, brez potnega lista, skratka brez dokumentov; čakajo me knjige in zvezki, skratka učenje; goljufal je in ponarejal, bil je skratka vsega zmožen / skratka, Prešeren je obogatil naše slovstvo z vsemi glavnimi pesniškimi oblikami
// izraža podkrepitev trditve ali zanikanja: delo mu je skratka deveta skrb / skratka, ne verjamem ti
2. v prislovni rabi, star. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu; na kratko: skratka opisati, razložiti; naj ti skratka povem, kaj nameravam
1. uvaja strnjen zaključek povedanega: bil je brez osebne izkaznice, brez potnega lista, skratka brez dokumentov; čakajo me knjige in zvezki, skratka učenje; goljufal je in ponarejal, bil je skratka vsega zmožen / skratka, Prešeren je obogatil naše slovstvo z vsemi glavnimi pesniškimi oblikami
// izraža podkrepitev trditve ali zanikanja: delo mu je skratka deveta skrb / skratka, ne verjamem ti
2. v prislovni rabi, star. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu; na kratko: skratka opisati, razložiti; naj ti skratka povem, kaj nameravam
SSKJ²
strníti in stŕniti -em, tudi stŕniti -em dov. (ī ŕ; ŕ)
1. narediti, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: telovadci so strnili vrsto; strniti zavese; čreda se je strnila; razmaknjene veje so se za njim spet strnile / obrvi so se mu strnile v izrazito črto
● vojaki so strnili obroč okoli mesta so ga popolnoma obkolili
2. narediti, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strniti kmetijska zemljišča / strniti plamenčke v plamen; skupini sta se strnili v eno / strniti zloge v besedo; publ. uporniki so strnili sile so začeli delovati skupno
// narediti, da postane kaj enotno, enovito: osvobodilni boj je strnil ljudske množice; idejno strniti stranko
3. narediti kaj jedrnato, zgoščeno: strniti dognanja, razlago / svojo izjavo je strnil v trditev; pogovor se je strnil v eno samo temo
1. narediti, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: telovadci so strnili vrsto; strniti zavese; čreda se je strnila; razmaknjene veje so se za njim spet strnile / obrvi so se mu strnile v izrazito črto
● vojaki so strnili obroč okoli mesta so ga popolnoma obkolili
2. narediti, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strniti kmetijska zemljišča / strniti plamenčke v plamen; skupini sta se strnili v eno / strniti zloge v besedo; publ. uporniki so strnili sile so začeli delovati skupno
// narediti, da postane kaj enotno, enovito: osvobodilni boj je strnil ljudske množice; idejno strniti stranko
3. narediti kaj jedrnato, zgoščeno: strniti dognanja, razlago / svojo izjavo je strnil v trditev; pogovor se je strnil v eno samo temo
- stŕnjen -a -o:
strnjen gozd; strnjen potek dogodkov; strnjena skupina hiš; podati snov v strnjeni obliki; hoditi v strnjeni skupini; prisl.: strnjeno brati; drevje raste strnjeno skupaj; strnjeno nasajeno grmičje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost