Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
brátstvo -a s (ȃ)
razmerje kot med brati: bratstvo vseh ljudi / svoboda, enakost, bratstvo geslo francoske revolucije / cesta bratstva in enotnosti nekdaj od Ljubljane do Djevdjelije
♦ zgod. enota krvno sorodnih rodov v rodovno-plemenski družbi
SSKJ²
bréstlítovski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ)
zgod., v zvezi brestlitovski mir mir, sklenjen leta 1918 med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo, Turčijo:
SSKJ²
brumaire -a [brimêr] m (ȇ)
zgod. drugi mesec v koledarju francoske revolucije:
SSKJ²
celínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na celino: Švica je celinska država
♦ geogr. celinsko podnebje podnebje z ostro zimo in vročim poletjem; zgod. celinska zapora Napoleonova preprečitev angleških trgovskih stikov z evropsko celino
SSKJ²
cénzor -ja m (ẹ̑)
kdor opravlja cenzuro: poslati rokopis cenzorju; cerkveni, gledališki cenzor
♦ zgod. uradnik, ki je pri starih Rimljanih ocenjeval premoženjsko stanje državljanov
SSKJ²
cénzus -a m (ẹ̑)
1. v nekaterih državah omejitev volilne pravice z raznimi določili: volilni cenzus / premoženjski cenzus najnižje premoženje, ki daje volilno pravico
// publ. omejitev, omejitveno določilo sploh: določiti cenzus za najemnino
2. zgod. razvrstitev prebivalcev po premoženju, izobrazbi, starosti pri starih Rimljanih: Rimljani so izdelali cenzus za vso državo
SSKJ²
cézar -ja m (ẹ̑)
1. zgod. naslov za rimske vladarje od Julija Cezarja naprej: vladavina cezarjev
2. cesar
SSKJ²
cézaropapízem -zma m (ẹ̑-ī)
zgod. vladavina, v kateri ima vladar tudi oblast cerkvenega poglavarja: bizantinski cezaropapizem
SSKJ²
civilizácija -e ž (á)
skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije
// posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja
♦ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe
SSKJ²
čartíst tudi chartist -a [čartíst] m (ȋ)
zgod. pristaš čartizma: angleški čartisti
SSKJ²
čartízem tudi chartizem -zma [čartízəm] m (ī)
zgod. angleško demokratično delavsko in drobnoburžoazno gibanje v prvi polovici 19. stoletja:
SSKJ²
čêlnik -a m (ȇ)
kdor je na čelu skupine ljudi, živali: kolona je pogosto menjala čelnika
♦ etn. širok vezen rob pri avbi; vet. čelni jermen pri uzdi in oglavniku; zgod. starešina v rodovno-plemenski družbi
SSKJ²
četáš -a m (á)
zgod. pripadnik prostovoljne srbske vojaške organizacije, ki se je borila proti okupacijskim oblastem pred prvo svetovno vojno: srbski četaši / bolgarski četaši komiti
SSKJ²
čétnik -a m (ẹ̑)
med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih oboroženih enot Draže Mihajlovića: ustaši in četniki
♦ zgod. pripadnik prostovoljne srbske vojaške organizacije, ki se je borila proti okupacijskim oblastem pred prvo svetovno vojno
SSKJ²
čévelj -vlja m (ẹ̑)
1. nav. mn. obuvalo s trdnejšimi podplati, segajoče največ čez gleženj: čevlji žulijo; čevlji škripljejo; nositi, obuti, sezuti, zavezati čevlje; čistiti, potempljati čevlje; desni čevelj ga tišči; pošvedrani, razhojeni, težki čevlji; čevlji na zaponko, z visoko peto, z gumijastimi podplati / krema za čevlje; trgovina s čevlji / boksasti, lakasti čevlji; delovni, ortopedski, otroški, smučarski čevlji / nizki čevlji ki ne segajo do gležnja; visoki čevlji ki segajo do gležnja ali malo čez
● ekspr. dati koga na čevelj odsloviti, odpustiti ga; ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; ekspr. ne bo mu treba čevljev trgati po hribih živeti v hribih; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; ekspr. ne, vode pa ne bom pil, voda še za v čevlje ni dobra voda mi kot pijača ne prija; preg. brez muje se še čevelj ne obuje brez truda, prizadevanja ni pričakovati uspeha
// nar. škorenj: nosi čevlje z mehkimi golenicami
2. teh. kar se natakne, pritrdi na konec predmetov: da so pilote lažje zabili, so jih na konicah okovali s čevlji
3. angleška ali ameriška dolžinska mera, približno 30 cm: zid je dolg deset jardov in dva čevlja
// nekdaj dolžinska mera, 31,6 cm: Pet čevljev merim, palcev pet (F. Prešeren)
♦ elektr. polov čevelj posebno oblikovan zaključni del magnetnega pola; med. mavčni čevelj mavčna obveza za nogo; zgod. španski čevelj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge
SSKJ²
čitálniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na čitalnico: čitalniški prostori Mestne knjižnice / igro so uprizarjali čitalniški odri; čitalniški ples / čitalniška dramatika / slabš. njen odrski nastop je bil precej čitalniški začetniški, primitiven
♦ zgod. čitalniška doba šestdeseta leta 19. stoletja, ko so bile čitalnice središče slovenskega kulturnega in političnega življenja
SSKJ²
čítluk -a m (ȋ)
zgod. posestvo, ki ga je dal turški fevdalec v zakup kmetu:
SSKJ²
čívčija -e m (ȋ)
zgod. kmet, zakupnik čitluka:
SSKJ²
črepínjski -a -o prid. (ȋ)
zgod., v zvezi črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem
SSKJ²
dáhija -e m (á)
zgod. samozvani janičarski oblastnik v Srbiji v 19. stoletju: nasilje dahij
Število zadetkov: 638