akademízem -zma m (ī)
knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem
// slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
brezidêjnost -i ž (ȇ)
značilnost brezidejnega: zavračati brezidejnost zgolj estetske umetnosti / očitati komu brezidejnost
značilnost brezidejnega: zavračati brezidejnost zgolj estetske umetnosti / očitati komu brezidejnost
SSKJ²
deklaratíven -vna -o prid. (ȋ)
1. tak kot v deklaracijah: potrditi v jasni deklarativni obliki; deklarativne pesmi; pesnikova izpoved je včasih preveč deklarativna
2. ekspr. ki temelji na besedah, ne na dejanjih: problem se bo rešil z delom, ne z deklarativnimi nastopi; ti ukrepi so imeli zgolj deklarativen pomen
♦ pravn. deklarativna odločba odločba, ki le ugotavlja obstoječe pravno stanje
1. tak kot v deklaracijah: potrditi v jasni deklarativni obliki; deklarativne pesmi; pesnikova izpoved je včasih preveč deklarativna
2. ekspr. ki temelji na besedah, ne na dejanjih: problem se bo rešil z delom, ne z deklarativnimi nastopi; ti ukrepi so imeli zgolj deklarativen pomen
♦ pravn. deklarativna odločba odločba, ki le ugotavlja obstoječe pravno stanje
- deklaratívno prisl.:
ne samo deklarativno, ampak tudi z delom je pokazal svojo zavest
SSKJ²
dekoratíven -vna -o prid. (ȋ)
namenjen olepšavi, okrasen: dekorativni elementi; dekorativna keramika, pisava; dekorativne tkanine / dekorativna umetnost; dekorativno slikarstvo / Japonke so zelo dekorativne v svojih kimonih / nav. slabš.: dekorativne fraze; ta pesem je zgolj dekorativna
namenjen olepšavi, okrasen: dekorativni elementi; dekorativna keramika, pisava; dekorativne tkanine / dekorativna umetnost; dekorativno slikarstvo / Japonke so zelo dekorativne v svojih kimonih / nav. slabš.: dekorativne fraze; ta pesem je zgolj dekorativna
- dekoratívno prisl.:
dekorativno učinkovati; dekorativno poslikan strop
SSKJ²
državotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: ta zbor je bil prvo državotvorno dejanje naroda; zgolj politično gibanje je polagoma preraslo v državotvorno / odrekati majhnemu narodu državotvorno sposobnost
// ki podpira temelje obstoječe države: državotvorna miselnost
ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države: ta zbor je bil prvo državotvorno dejanje naroda; zgolj politično gibanje je polagoma preraslo v državotvorno / odrekati majhnemu narodu državotvorno sposobnost
// ki podpira temelje obstoječe države: državotvorna miselnost
SSKJ²
empiríja -e ž (ȋ)
spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustvo: ugotoviti s pomočjo empirije; uporabnost tega principa temelji zgolj na empiriji / svet idej in svet empirije / esej uporablja empirijo in intuicijo
// spoznanja, ugotovitve, ki temeljijo predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: empirija dokazuje, da je tak način zdravljenja še najuspešnejši
spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustvo: ugotoviti s pomočjo empirije; uporabnost tega principa temelji zgolj na empiriji / svet idej in svet empirije / esej uporablja empirijo in intuicijo
// spoznanja, ugotovitve, ki temeljijo predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: empirija dokazuje, da je tak način zdravljenja še najuspešnejši
SSKJ²
glágol -a m (á)
jezikosl. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, potekanju v času, naklonu in načinu: spregati glagol; določiti glagolu osebo, število in čas / dovršni glagol ki izraža po trajanju omejeno dejanje kot zgoščeno, zaključeno celoto (z začetkom, koncem in vsem vmes); končno dovršni glagol ki poudarjeno izraža konec dejanja; začetno dovršni glagol ki poudarjeno izraža začetek dejanja; nedovršni glagol ki (zlasti glede na sobesedilo) izraža trajanje, ponavljanje ali zgolj obstoj dejanja; nepravilni glagoli pri katerih nekatere njihove oblike niso enostavno predvidljive iz drugih; pomožni glagol s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; prehodni glagol s predmetom; direktno prehodni glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku
jezikosl. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, potekanju v času, naklonu in načinu: spregati glagol; določiti glagolu osebo, število in čas / dovršni glagol ki izraža po trajanju omejeno dejanje kot zgoščeno, zaključeno celoto (z začetkom, koncem in vsem vmes); končno dovršni glagol ki poudarjeno izraža konec dejanja; začetno dovršni glagol ki poudarjeno izraža začetek dejanja; nedovršni glagol ki (zlasti glede na sobesedilo) izraža trajanje, ponavljanje ali zgolj obstoj dejanja; nepravilni glagoli pri katerih nekatere njihove oblike niso enostavno predvidljive iz drugih; pomožni glagol s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; prehodni glagol s predmetom; direktno prehodni glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku
SSKJ²
grêbsti se grêbem se nedov. (é) ekspr.
zelo si prizadevati doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: politiki se ne smejo grebsti zgolj za moč in lastne koristi; grebsti se za vsak evro
zelo si prizadevati doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: politiki se ne smejo grebsti zgolj za moč in lastne koristi; grebsti se za vsak evro
SSKJ²
hipotéza -e ž (ẹ̑)
nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje
nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje
SSKJ²
hospíc -a m (ȋ)
1. zdravstvena in socialna ustanova, ki pomaga umirajočim in njihovim družinam: sprejeti bolnika v hospic; prostovoljci, sodelavci hospica
// celostna skrb za umirajočega in njegovo družino: hospic je več kot zgolj nega in osnovna higiena bolnika
2. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočiti v hospicu
3. zastar. zavetišče, dom: živeti v hospicu
1. zdravstvena in socialna ustanova, ki pomaga umirajočim in njihovim družinam: sprejeti bolnika v hospic; prostovoljci, sodelavci hospica
// celostna skrb za umirajočega in njegovo družino: hospic je več kot zgolj nega in osnovna higiena bolnika
2. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočiti v hospicu
3. zastar. zavetišče, dom: živeti v hospicu
SSKJ²
SSKJ²
konstrúkcija -e ž (ú)
1. kar nosi, podpira, povezuje stavbo, objekt: postaviti konstrukcijo; betonska, lesena konstrukcija; lita, varjena konstrukcija; konstrukcija iz aluminija / namestitev nove strešne konstrukcije; ob potresu je bila poškodovana tudi stropna konstrukcija / z oslabljenim pomenom mostna konstrukcija most
2. stavba, objekt: lesene konstrukcije ob cesti
3. uresničitev svojih (izvirnih) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstrukcija letala, stroja mu je uspela / gred se je zvila zaradi napake v konstrukciji
// s prilastkom način, tehnična izvedba take uresničitve: letalo nove konstrukcije / narejen je v solidni konstrukciji
4. knjiž. zgradba, ustroj, kompozicija: podobno konstrukcijo imajo tudi Shakespearove drame; neslovenska konstrukcija stavkov / poznati konstrukcijo telesa / njegovi junaki so zgolj abstraktne, umetne konstrukcije tvorbe
♦ aer. lupinasta konstrukcija letala po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten podobna (jajčni) lupini; grad. lahka konstrukcija iz lahkega materiala ali iz votlih, izvotljenih elementov; masivna konstrukcija iz opeke, kamna, litega betona; mrežasta konstrukcija iz tankih zlasti jeklenih palic ali cevi; skeletna konstrukcija iz stebrov in vodoravnih plošč; jezikosl. ablativna konstrukcija v nekaterih jezikih zveza prilastka in odnosnice v ablativu kot prislovno določilo v stavku; infinitivna konstrukcija nedoločniška konstrukcija
1. kar nosi, podpira, povezuje stavbo, objekt: postaviti konstrukcijo; betonska, lesena konstrukcija; lita, varjena konstrukcija; konstrukcija iz aluminija / namestitev nove strešne konstrukcije; ob potresu je bila poškodovana tudi stropna konstrukcija / z oslabljenim pomenom mostna konstrukcija most
2. stavba, objekt: lesene konstrukcije ob cesti
3. uresničitev svojih (izvirnih) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstrukcija letala, stroja mu je uspela / gred se je zvila zaradi napake v konstrukciji
// s prilastkom način, tehnična izvedba take uresničitve: letalo nove konstrukcije / narejen je v solidni konstrukciji
4. knjiž. zgradba, ustroj, kompozicija: podobno konstrukcijo imajo tudi Shakespearove drame; neslovenska konstrukcija stavkov / poznati konstrukcijo telesa / njegovi junaki so zgolj abstraktne, umetne konstrukcije tvorbe
♦ aer. lupinasta konstrukcija letala po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten podobna (jajčni) lupini; grad. lahka konstrukcija iz lahkega materiala ali iz votlih, izvotljenih elementov; masivna konstrukcija iz opeke, kamna, litega betona; mrežasta konstrukcija iz tankih zlasti jeklenih palic ali cevi; skeletna konstrukcija iz stebrov in vodoravnih plošč; jezikosl. ablativna konstrukcija v nekaterih jezikih zveza prilastka in odnosnice v ablativu kot prislovno določilo v stavku; infinitivna konstrukcija nedoločniška konstrukcija
SSKJ²
le3 členica, piše se z vezajem
1. publ. za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik prejšnjega stavka: nekateri rodovi so se razvili v poljedelce, drugi v pastirje. Le-ti niso poznali stalne naselitve / iz štirih članov uprave so število le-teh zmanjšali zgolj na dva
2. star. za poudarjanje kazalnega zaimka ali prislova sploh: imel je samo še mater, le-ta pa je bila že priletna; pojdi le-sem sem(le); šel je k morju, od le-tam pa v hribe tam; le-tu ne bomo varni tu(le)
1. publ. za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik prejšnjega stavka: nekateri rodovi so se razvili v poljedelce, drugi v pastirje. Le-ti niso poznali stalne naselitve / iz štirih članov uprave so število le-teh zmanjšali zgolj na dva
2. star. za poudarjanje kazalnega zaimka ali prislova sploh: imel je samo še mater, le-ta pa je bila že priletna; pojdi le-sem sem(le); šel je k morju, od le-tam pa v hribe tam; le-tu ne bomo varni tu(le)
SSKJ²
lojálnost -i ž (ȃ)
1. (zgolj) izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonov zaradi dolžnosti: dokazoval je svojo lojalnost; zanesti se na lojalnost državljanov; lojalnost do države / narodna manjšina se je z vso lojalnostjo vključila v življenje države
2. knjiž. poštenost, odkritost v ravnanju: ta postopek ne priča o lojalnosti zastopnikov, ki so sklenili dogovor; njegova lojalnost in čut tovarištva
1. (zgolj) izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonov zaradi dolžnosti: dokazoval je svojo lojalnost; zanesti se na lojalnost državljanov; lojalnost do države / narodna manjšina se je z vso lojalnostjo vključila v življenje države
2. knjiž. poštenost, odkritost v ravnanju: ta postopek ne priča o lojalnosti zastopnikov, ki so sklenili dogovor; njegova lojalnost in čut tovarištva
SSKJ²
natèg -éga m (ȅ ẹ́)
1. nategnitev, nategovanje: žica se je pretrgala zaradi natega; nateg kože, vrvi
2. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu dejanje, s katerim kdo zavede koga v zmoto, zlasti z namenom, da se okoristi: ko kupci spoznajo, da gre zgolj za nateg, je prepozno; finančni, marketinški nateg; največji nateg desetletja, stoletja / to je čisti, navaden, popoln nateg!
3. fiz., teh. istočasno delovanje dveh enako velikih, narazen usmerjenih sil, ležečih na isti premici: povečati nateg / obremenitev na nateg; prožnost v nategu
1. nategnitev, nategovanje: žica se je pretrgala zaradi natega; nateg kože, vrvi
2. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu dejanje, s katerim kdo zavede koga v zmoto, zlasti z namenom, da se okoristi: ko kupci spoznajo, da gre zgolj za nateg, je prepozno; finančni, marketinški nateg; največji nateg desetletja, stoletja / to je čisti, navaden, popoln nateg!
3. fiz., teh. istočasno delovanje dveh enako velikih, narazen usmerjenih sil, ležečih na isti premici: povečati nateg / obremenitev na nateg; prožnost v nategu
SSKJ²
nèdovŕšen1 -šna -o prid. (ȅ-ȓ)
jezikosl. ki (zlasti glede na sobesedilo) izraža trajanje, ponavljanje ali zgolj obstoj dejanja: nedovršni glagol / nedovršni sedanji čas
jezikosl. ki (zlasti glede na sobesedilo) izraža trajanje, ponavljanje ali zgolj obstoj dejanja: nedovršni glagol / nedovršni sedanji čas
SSKJ²
nèdovŕšnik -a m (ȅ-ȓ)
jezikosl. glagol, ki (zlasti glede na sobesedilo) izraža trajanje, ponavljanje ali zgolj obstoj dejanja: dovršniki in nedovršniki
jezikosl. glagol, ki (zlasti glede na sobesedilo) izraža trajanje, ponavljanje ali zgolj obstoj dejanja: dovršniki in nedovršniki
SSKJ²
péntium -a m (ẹ̑)
za osebne računalnike namenjeni procesor srednje zmogljivosti, ki ga izdeluje ameriška multinacionalka Intel: pentium s hitrostjo 3 GHz / izdelovanje in preizkušanje procesorjev pentium 4
// računalnik s tem procesorjem: zgolj za pisanje besedil zadostuje že star pentium
za osebne računalnike namenjeni procesor srednje zmogljivosti, ki ga izdeluje ameriška multinacionalka Intel: pentium s hitrostjo 3 GHz / izdelovanje in preizkušanje procesorjev pentium 4
// računalnik s tem procesorjem: zgolj za pisanje besedil zadostuje že star pentium
SSKJ²
pretvéza -e ž (ẹ̑)
1. kar prikriva pravi vzrok, povod česa: narodna ideja jim je bila pretveza za uveljavljanje materialnih interesov; njegova bolezen je zgolj pretveza, da se lahko izmika odgovornosti / poklicali so vojaštvo pod pretvezo, da bo zavarovalo rudniške naprave; s pretvezo, da neredno opravlja izpite, so ga izključili / iskal je pretvezo za dokončen razdor med njima povod
2. knjiž. izgovor: iskati, najti pretvezo; razmišljala je, s kakšno pretvezo naj pogleda v sobo
1. kar prikriva pravi vzrok, povod česa: narodna ideja jim je bila pretveza za uveljavljanje materialnih interesov; njegova bolezen je zgolj pretveza, da se lahko izmika odgovornosti / poklicali so vojaštvo pod pretvezo, da bo zavarovalo rudniške naprave; s pretvezo, da neredno opravlja izpite, so ga izključili / iskal je pretvezo za dokončen razdor med njima povod
2. knjiž. izgovor: iskati, najti pretvezo; razmišljala je, s kakšno pretvezo naj pogleda v sobo
SSKJ²
procés tudi procès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
1. med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po določenih
a) naravnih zakonitostih: proces poteka, se razvija; opazovati, proučevati proces; bolezenski, življenjski procesi; proces gnitja, staranja; procesi v organizmu / zdravnikom je uspelo zaustaviti proces / duševni, miselni proces
b) navadno s prilastkom družbenih zakonitostih: razčlenjevati družbene, zgodovinske procese; združevalni proces; zapleteni procesi družbenega razvoja; publ. vloga delavskega razreda v procesu človekovega osvobajanja pri človekovem osvobajanju
2. navadno s prilastkom celota del, delovanja za dosego kakega cilja: načrtovati, organizirati, usmerjati proces; delovni, proizvodni proces / izobraževalni, vzgojni proces
3. pravn. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve; postopek: obnoviti, sprožiti proces; javni, tajni proces; proces proti revolucionarjem; priče na procesu / civilni, kazenski proces / montirani proces vnaprej pripravljen sodni proces, ki temelji na izmišljenih in ponarejenih dokazih, na zgolj navidezni ločenosti tožilstva in sodišča in na katerem je obdolženec obvezno obsojen; politični proces zaradi političnih razlogov / sodni proces
● publ. monstre proces s številnimi obtoženci
♦ kem. kemični proces pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; zgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu
1. med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po določenih
a) naravnih zakonitostih: proces poteka, se razvija; opazovati, proučevati proces; bolezenski, življenjski procesi; proces gnitja, staranja; procesi v organizmu / zdravnikom je uspelo zaustaviti proces / duševni, miselni proces
b) navadno s prilastkom družbenih zakonitostih: razčlenjevati družbene, zgodovinske procese; združevalni proces; zapleteni procesi družbenega razvoja; publ. vloga delavskega razreda v procesu človekovega osvobajanja pri človekovem osvobajanju
2. navadno s prilastkom celota del, delovanja za dosego kakega cilja: načrtovati, organizirati, usmerjati proces; delovni, proizvodni proces / izobraževalni, vzgojni proces
3. pravn. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve; postopek: obnoviti, sprožiti proces; javni, tajni proces; proces proti revolucionarjem; priče na procesu / civilni, kazenski proces / montirani proces vnaprej pripravljen sodni proces, ki temelji na izmišljenih in ponarejenih dokazih, na zgolj navidezni ločenosti tožilstva in sodišča in na katerem je obdolženec obvezno obsojen; politični proces zaradi političnih razlogov / sodni proces
● publ. monstre proces s številnimi obtoženci
♦ kem. kemični proces pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; zgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 24
Dostopnost