Zadetki iskanja
Svetokriški
cas -a m čas: dokler je zaſs im. ed. te miloſti ǀ nei vezh zaſſa rod. ed. k' eni dobri ſmerti ſe perpravit ǀ ob zaſsu mest. ed. taiste velike lakoti ǀ ukratkim zaſſu mest. ed. ima vumrejti V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih zgledih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Možnost naključne napake je manjša, saj je taka tiskarska napaka razmeroma redka. Predlog → čez je npr. 805-krat zapisan kot zhes in le dvakrat kot zes oz. zeſ; → čajt.
Svetokriški
čajt -a m čas: bo skorej zhait im. ed. sheti ǀ sdaj je zhait im. ed. ſe opyanit pri čajti pravočasno: S. Duh per zhaitu bò reſvetil to Gospodizhno Claro ǀ sa tiga volo per zhajti mu leben okrati V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih primerih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Naključna napaka, zapis zh namesto z, je sicer precej redka, prim. vſe zheiſte ſo odperte (IV, 205); → čajtinge, → cas.
Celotno geslo
eSSKJ16
dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati
1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti
1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati
2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati
2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri
4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati
6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5. kar se uresničuje
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.1 Boga oz. božjih oseb
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Celotno geslo
eSSKJ16
duhoven2 -vna -o (duhovn, duhon) pridevnik
1. ki se nanaša na nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duševni, duhovni
1.1 ki ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhoven, poduhovljen
1.2 ki se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovni
1.3 ki se nanaša na ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prispodobni, metaforični
2. ki je verskega, moralnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: verski
2.1 ki se nanaša na versko življenje; SODOBNA USTREZNICA: verski
3. ki je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi; SODOBNA USTREZNICA: verski
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih
TERMINOLOGIJA: duhovne postave/pravde
Pleteršnik
gòł, góla, adj. kahl, nackt, unbewachsen; goli vrh, gola zemlja; unbehaart: gola glava, kahles Haupt; gola brada; bartloses Kinn; gola miš, eine kahle Maus, Z.; unbefiedert: gol ptič; laublos, zweiglos: golo drevo; — entblößt, unbekleidet, bloß: gola koža, gola roka; z golo glavo, entblößten Hauptes; gol in nag, fadennackt, Cig., Jan.; gol in bos, ohne Kleider und Beschuhung; na golih tleh klečati; goli meč, das blanke Schwert; gola kost, ein Bein ohne Fleisch; z golo lučjo se približati, mit unverwahrtem Licht, Levst. (Nauk); z golimi rokami si kruh služiti (mit den bloßen Händen), Fr.-C.; z golim očesom, mit freiem, unbewaffnetem Auge, Z.; pod golim nebom, unter freiem Himmel, Cig.; bloß, lauter; možje niso goli ljudje — angelci so bili, Ravn.; gola resnica, reine Wahrheit; gola laž, eine blanke Lüge; gola nedolžnost, lautere Unschuld; iz golega sovraštva, aus bloßem Hass; gola ponižnost ga je, er ist die Demuth selbst; iz gola (izgola), nur, C.; prim. zgolj.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
Besedje16
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
občȗt, m. die Empfindung, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; miščni občut, die Muskelempfindung, Erj. (Som.); — zgolj ustna molitev brez občuta, Cv.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
publikan m cestninar: Srezhen tedaj je bil ſtutaushenkrat ta danashni Publican im. ed., kateri skuſi pravo grejvingo ſvojh grehou, inu ponishaine ſvojga ſerza je bil pravizhen ratal (V, 457) Lat. pūblicānus ‛zakupnik državnega posestva’ iz Vulgate Luter neposrečeno prevede s Zöllner, kar prevzame Dalmatin kot colnar, to pa kasnejši prevodi zgolj poslovenijo v cestninar; → colnar, → publikanar.
Svetokriški
trst -a m palica: ſo vſeli en terst tož. ed., inu So njega glavo is terniam Kronano, butali, inu tepli (I/2, 64) Prevedek ‛palica’ je zgolj smiseln, saj je steblo trsta prešibko za tepež.
Svetokriški
zelje s zelje, zelenjava: sozhiuie, inu sele im. ed. mu shkodi ǀ dokler semla je bila terda, kakor kamen, selle im. ed., inu repa ſi nej ſo mogli pomagat ǀ ſiele im. ed. nej sadoſti sabelanu ǀ v' ſvojm verti je roshe, inu sele tož. ed. sadil ǀ ſizer bi li bob, shganize, inu kiſſilu sele tož. ed. mogli jeiſti ǀ shusha ſele tož. ed., inu sozhivie pomorj Vsaj v nekaterih zgledih verjetno ni mišljeno zgolj zelje, temveč zelenjava, ki se uživa surova.
Pleteršnik
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 24
Dostopnost