distonírati -am dov. in nedov. (ȋ)
glasb. zgrešiti pravilno intonacijo pri petju ali igranju: solist je precej distoniral; soprani so v višini distonirali
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
falȋrati -am dov.
SSKJ²
falíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešiti: napadalec je falil gol
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti: poti so dobro označene, ne morete faliti
3. narediti napako: faliti študij
4. nedov. biti še potreben do polne mere, do določene meje; manjkati: do vrha fali samo še nekaj metrov
1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešiti: napadalec je falil gol
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti: poti so dobro označene, ne morete faliti
3. narediti napako: faliti študij
4. nedov. biti še potreben do polne mere, do določene meje; manjkati: do vrha fali samo še nekaj metrov
Pravopis
falíti2 -ím dov. fáli -íte; -íl -íla, faljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neknj. ljud.: kaj ~ tarčo pri streljanju zgrešiti; Falil sem, ker te nisem vprašal za nasvet naredil napako
Celotno geslo
Etimološki
falīti -ím dov.
Svetokriški
faliti -im dvovid. 1. motiti se, zmotiti se: On ſam nemore faliti nedol. v' ſvoj ſodbi ǀ rajshi s'Platonam hozhe falliti nedol., kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti ǀ kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit nedol. ǀ Falish 2. ed. mozhnu, aku letu miſlish ǀ fallish 2. ed. mozhnu, inu ſama ſebe sapellesh ǀ Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij nefalish +2. ed. ǀ grobu fali 3. ed., ta kateri ſe huali ǀ Mozhnu tedaj falj 3. ed., ta kateri meni ǀ kadar edn falj 3. ed., on s' ſvojo shtimo perskozhi ǀ Mozhuu falyta 3. ed.+, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta de bodo nagelni rasli ǀ vy mozhnu falite 2. mn. ǀ Pater vy mozhnu fallite 2. mn. danas, zhe menite de ſe bodo poſtili ǀ nej falil del. ed. m s. Ambrosh, kadar je dial ǀ Eden je bil navuzhil v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero molit, de cilu ene beſsede nej fallil del. ed. m ǀ leta de bi nefalil +del. ed. m, sklene ǀ Nej ſo tudi falili del. mn. m tij kateri ſo djali de lubesan je en velik zupernik ǀ de bi ob taiſti uri nefalili +del. mn. m, inu s' vezhnem shpotam neoſtali ǀ nikar nesamirite meni, zhe porezhem, de v' letem ſte mozhnu falile del. mn. ž 2. biti narobe: kaj falli 3. ed. aku bom jeſt martran ǀ de ſi lih je ſilnu veliku greshnikou, inu greshniz, nezh nefali +3. ed. sakaj je taku vſmilen de ſlednimu greshniku, inu greshnizi da ſvojo cello miloſt ǀ nezh nefalj +3. ed., de ſi lih sdaj neshivish po boshi sapuvidi, ampak v' grehi ǀ Tedaj Eduvardus je bulshi kakor jeſt? nezh nefallj. +3. ed. Bo urra prishla, de obedua ſe bota kaſſala ǀ nezh nafali +3. ed. ← it. fallire ‛motiti se, zmotiti se, zgrešiti’
Celotno geslo
Etimološki
grẹ́h -a m
Svetokriški
grešiti -im dvovid. 1.nedov. grešiti: kadar bi vidil s' ſvojmy ozhmy greshiti nedol. eniga Duhouniga ǀ My negremo molit, ampak shfazat, negremo ſe ſpovedat, ampak s' miſlio, inu s'sheljo greshit namen. ǀ takrat greshish 2. ed. zhes sapuvid te nature ǀ Zhlovek ſam od ſebe greshi 3. ed. ǀ Kadar ta zhlovik greshij 3. ed., harbet G: Bogu, oblizhe pak hudizhnu oberne ǀ kadar na milost Boshjo greshj 3. ed. ǀ Blo gar je tedaj taiſtimu, kateri ſna varvat ſvoje vſta, inu jeſik, de s' taiſtimi negreshi +3. ed. ǀ Bug yh neshtrajfa prezej kakor greshè 3. mn. ǀ sa volo lushta tiga meſsa je bil greshil del. ed. m ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam negreshil +del. mn. m ǀ hudizh me je omotil de ſim greshila del. ed. ž ǀ vaſs sagvisham de ne bote greshili del. mn. m ǀ ſte tudi vy grèshili del. mn. m ǀ veljku vezh je skerbel sa nyh dushe, de bi negreshili +del. mn. m ǀ ene shene ſe podstopio v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile del. mn. ž 2. dov. zgrešiti: Smo tedaj ta pravi pot grishili del. mn. m
Celotno geslo
Kostelski
Pleteršnik
Smučanje
Pravopis
kíksniti -em dov. kíksnjen -a; kíksnjenje (í ȋ) neknj. pog.: Spet je kiksnil se zmotil, naredil napako; vreči žogo in ~ zgrešiti
Pravopis
mnógokrat prisl. (ọ̑) dostikrat, velikokrat, večkrat: kratn. ~ zgrešiti; mer., s primernikom ~ večji
SSKJ²
nèzgrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki ne zgreši: bil je nezgrešljiv strelec / nezgrešljiva puška / ekspr.: vodi ga nezgrešljiv pesniški instinkt; nezgrešljiva presoja
2. ki se ne da zgrešiti, prezreti: ima nezgrešljiv obraz / ekspr. tako obnašanje je njegova nezgrešljiva posebnost velika / knjiž. začutil je nezgrešljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen
1. ki ne zgreši: bil je nezgrešljiv strelec / nezgrešljiva puška / ekspr.: vodi ga nezgrešljiv pesniški instinkt; nezgrešljiva presoja
2. ki se ne da zgrešiti, prezreti: ima nezgrešljiv obraz / ekspr. tako obnašanje je njegova nezgrešljiva posebnost velika / knjiž. začutil je nezgrešljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen
- nèzgrešljívo prisl.:
vojaki so nezgrešljivo zadevali cilj
Pleteršnik
ogrẹšíti se, -ím se, vb. pf. 1) sich versündigen, Mur., Jan.; — 2) o. se, bei nüchternem Magen etwas genießen, Cig., C., GBrda; danes se še nisem ogrešil, Z.; o. se z grižljajem kruha, Ravn.; — 3) = zgrešiti, verfehlen, nicht treffen, Jan.
Celotno geslo
Etimološki
pogrẹ́šati -am nedov.
SSKJ²
poklíc -a m (ȋ)
1. delo, dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin: zdaj ne opravlja svojega poklica; izbrati si poklic; pripravljati se na poklic; zakaj si se odločil za ta poklic; to je njen glavni poklic; lep, težek, zahteven poklic / akademski, intelektualni, tehnični poklici; duhovniški poklic; opravljati šiviljski, učiteljski poklic / sedeči poklic pri katerem se delo opravlja sede; svobodni ali samostojni poklic ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju; poklic ozkega, širokega profila / menjati poklic; zapustiti poklic / govorica posameznih poklicev ljudi v posameznih poklicih
// opravljanje takega dela, dejavnosti: takrat je bil še neizkušen v poklicu / je že v poklicu zaposlen; izobraževanje vzgojiteljic v poklicih / usmerjati v poklice
// usposobljenost za tako delo, dejavnost: imeti, pridobiti si poklic; priti do poklica; ljudje različnih poklicev
2. z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža stanje, dejavnost, kot jo določa prilastek: ni se mogel odpovedati pesniškemu poklicu; poklic žene in matere
● imeti poklic za kaj sposobnosti, nagnjenje, veselje; ekspr. zgrešiti poklic ne izbrati si tistega poklica, za katerega ima osebek sposobnosti, nagnjenje, veselje
1. delo, dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin: zdaj ne opravlja svojega poklica; izbrati si poklic; pripravljati se na poklic; zakaj si se odločil za ta poklic; to je njen glavni poklic; lep, težek, zahteven poklic / akademski, intelektualni, tehnični poklici; duhovniški poklic; opravljati šiviljski, učiteljski poklic / sedeči poklic pri katerem se delo opravlja sede; svobodni ali samostojni poklic ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju; poklic ozkega, širokega profila / menjati poklic; zapustiti poklic / govorica posameznih poklicev ljudi v posameznih poklicih
// opravljanje takega dela, dejavnosti: takrat je bil še neizkušen v poklicu / je že v poklicu zaposlen; izobraževanje vzgojiteljic v poklicih / usmerjati v poklice
// usposobljenost za tako delo, dejavnost: imeti, pridobiti si poklic; priti do poklica; ljudje različnih poklicev
2. z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža stanje, dejavnost, kot jo določa prilastek: ni se mogel odpovedati pesniškemu poklicu; poklic žene in matere
● imeti poklic za kaj sposobnosti, nagnjenje, veselje; ekspr. zgrešiti poklic ne izbrati si tistega poklica, za katerega ima osebek sposobnosti, nagnjenje, veselje
Pleteršnik
pǫ́t 1., f. et m. der Weg; po strmi poti hoditi, einen steilen Weg wandeln; na poti biti komu, jemandem im Wege, hinderlich sein; na pot priti, in den Weg treten; s poti (s pota) iti, dejati, aus dem Wege gehen, räumen; s poti (pota) mi je, es ist mir abwegs, es ist mir ein Umweg; s prave poti biti, irre sein, Cig.; svoj pot, in einem fort, Gor.; po bližnjem potu, auf dem nähern Wege; pot zgrešiti (grešiti), irre gehen, fehl gehen; p. pokazati, den Weg weisen; iti svojo pot, seines Weges gehen; hiteti kam z gladkim potom (direct), Levst. (Močv.); pot posoditi komu, jemanden begleiten (preprosto), Mur.-Cig., C.; pot pod noge vzeti, ubrati, sich auf den Weg machen (šaljivo); ta pot je na potok, na Savo, dieser Weg geht nach dem Bache, nach der Save, Cig.; vozna pot, der Fahrweg; stranska p., der Nebenweg; — po krivih potih, auf krummen Wegen (fig.); — druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista ni njegova (največje siromaštvo), Kras-Erj. (Torb.); — poti, die Communicationsmittel, Cig. (T.); — die Bahn; solnčna p., die Sonnenbahn, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Route, Cig.; prisilno odkazani p., die gebundene Marschroute, DZ.; — der Weg, den man macht, die Reise, der Marsch; na pot iti, verreisen: na poti biti, auf der Reise oder dem Marsche sein; srečen pot! glückliche Reise! vso pot, während der ganzen Reise, Ravn.; zmeraj je na potu, kakor sv. Jurij na konju, Dol.; po poti, mej potjo, s potjo, unterwegs; — božja (božji) pot, die Wallfahrt, die Kirchfahrt; iti na božjo (božji) pot, eine Wallfahrt unternehmen; tudi: der Wallfahrtsort: slavna božja pot; — križev pot, der Kreuzweg (eine kirchl. Andacht); — rakovo pot iti (hoditi), den Krebsgang gehen; — das Mal; ta (to) pot, diesmal; pet potov, fünfmal; — der Weg, der Ausweg, das Mittel; pot bom že našel, Cig.; upravni pot, der administrative Weg, DZ.; po tem potu, auf diese Art; po nobenem potu, auf keine Weise; po vsak pot, jedenfalls, C.; z gladkim potom odgovoriti, unumwunden antworten, Levst. (Zb. sp.); (pomni: krivim potem peljati = po krivem potu p., gre svojim potem, tem istim potem, Krelj-Mik.; z ravnim potem, Trub.-Mik.; pustil je ovce krivičnimi poti hoditi, Krelj; — pl. n. pǫ̑ta; pota grešiti, Dalm.; — pl. f. potȋ, ogr.-Valj. [Rad]).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 42
Dostopnost