Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

ávba ávbe samostalnik ženskega spola [áu̯ba]
    žensko pokrivalo z umetelno okrašenim čelnim trakom in oglavjem, navadno kot del narodne noše
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Haube, verjetno sorodno z gr. kȳphós ‛izbokel’, litov. kuprà ‛izboklina’ - več ...
brokát brokáta samostalnik moškega spola [brokát]
    1. težko tkano blago iz svile ali dolgih viskoznih vlaken z vzorcem, navadno pretkano z zlatimi ali srebrnimi nitmi
      1.1. oblačilo, izdelek iz tega blaga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Brokat iz it. broccato, iz broccare ‛z zlatom ali srebrom pretkati’ - več ...
brokáten brokátna brokátno pridevnik [brokátən] ETIMOLOGIJA: brokat
kódrček kódrčka samostalnik moškega spola [kódərčək]
    1. navadno ekspresivno zvit šop las ali dolge dlake, zlasti manjši
      1.1. ekspresivno kar spominja na tak šop las; SINONIMI: navadno ekspresivno koder
    2. navadno ekspresivno vitek pes z dolgo drobno skodrano dlako in daljšimi povešenimi uhlji, zlasti manjši
ETIMOLOGIJA: koder
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]
    1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
    3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
mítra mítre samostalnik ženskega spola [mítra]
    obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov, z visokim oglavjem iz dveh rogljev; SINONIMI: škofovska kapa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. mitra iz gr. mítra ‛načelek, turban, duhovniško pokrivalo, povoj’
osmêrec osmêrca tudi osmérec osmérca samostalnik moškega spola [osmêrəc] tudi [osmérəc]
    1. tekmovalni čoln za osem veslačev in krmarja
      1.1. skupina tekmovalcev za ta čoln
      1.2. veslaška disciplina za ta čoln
    2. skupina osmih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
    3. iz literarne vede verz z osmimi zlogi
ETIMOLOGIJA: iz osmer iz osem
résa2 rése samostalnik ženskega spola [résa]
    1. navadno v množini nit, trak kot okras na robovih oblačila, obuvala, tekstilnega izdelka; SINONIMI: resica
      1.1. navadno v množini kar spominja na tako nit, trak; SINONIMI: resica
ETIMOLOGIJA: = cslov. ręsa, hrv., srb. résa ‛resa, vrsta, niz’, nar. rus. rjasá ‛vrvica, vrsta, resa’, polj. rzęsa ‛trepalnica’, češ. řasa ‛trepalnica, resa’ < pslov. *ręsa, nejasnega izvora - več ...
résica résice samostalnik ženskega spola [résica]
    1. navadno v množini nit, trak kot okras na robovih oblačila, obuvala, tekstilnega izdelka; SINONIMI: resa
      1.1. navadno v množini kar spominja na tako nit, trak; SINONIMI: resa
    2. navadno v množini, iz medicine krajši, podolgovat izrastek sluznice
ETIMOLOGIJA: resa

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bleščíca -e ž (í)
nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica: pošiti ovratnik z bleščicami; večerna obleka z zlatimi bleščicami / pustni kostum, posut z bleščico; pren. enoličnost pesmi poživljajo artistične bleščice
// bleščeč drobec: ledene bleščice / svetloba se je v tisočerih bleščicah razpršila po reki
♦ 
les. deska, žagana pravokotno na letnice
SSKJ²
búnčica -e ž (ȗ)
kroglasta izboklinica: usnjen pas s srebrnimi in zlatimi bunčicami; izrezljan stol z zavoji in bunčicami / bunčica bucike glavica / ekspr. bunčice na vejah postajajo vedno večje popki, brsti
SSKJ²
čŕka -e ž (ŕ)
1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk
 
tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami
2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona
● 
črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu
SSKJ²
epoléta -e ž (ẹ̑)
nav. mn. košček blaga z znaki čina na ramenskem delu uniforme: generalske epolete; častnik v slavnostni uniformi z zlatimi epoletami
SSKJ²
glazé -êja tudi glacé -ja [druga oblika glasé -êjam (ẹ̑ ȇ)
1. usnj. mehko, navadno belo kozje usnje za rokavice: izdelovati iz glazeja / strojiti na glaze
2. tekst. zelo lesketajoča se tkanina, ki spreminja barve, ali svilena tkanina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi: oblečena je bila v obleko iz srebrnega glazeja; v prid. rabi: glaze rokavice; glaze usnje
SSKJ²
granulácija -e ž (á)
grad. sestav sipkega materiala glede na razmerje med velikostjo zrn, zrnavost: granulacija peska za betoniranje ustreza; določiti granulacijo gramoza / granulacija moke
 
astron. zrnast videz sončne površine; med. nastajanje zrnastega tkiva pri celjenju ran; zrnasto tkivo samo; obrt. krasitev predmetov z drobnimi srebrnimi, zlatimi zrni
SSKJ²
lamé -êja in lamé -ja [lamé -êjam (ẹ̑ ȇ)
tekst. tkanina ali pletenina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi: lame za večerne obleke; pas iz bleščečega lameja
// zlata ali srebrna sploščena nit: pleten večerni komplet, pretkan z lamejem
SSKJ²
lásec -sca m (ā)
nav. mn., star. lasek: pobožati otroka po lascih; kodrasti lasci; dekle z zlatimi lasci
● 
star. znojil se je, da je imel vsak lasec svojo kapljico zelo se je znojil; nar. marijini lasci venerini lasci
♦ 
bot. venerini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi, Adiantum capillus-veneris
SSKJ²
luskínica -e ž (í)
manjšalnica od luskina: ribica z zlatimi luskinicami / obleka, posuta z lesketajočimi se luskinicami
SSKJ²
našítek -tka m (ȋ)
nav. mn. našit okrasek na obleki, oblačilu: ob vratu in na prsih so ji bluzo krasili bogato izvezeni našitki; obleka z žametnimi našitki
// košček blaga z znaki čina na uniformi: uniforma z zlatimi našitki na ramenih / generalski, častniški našitki
SSKJ²
obšív -a m (ȋ)
trak, pas blaga, prišit na obleki, oblačilu: obšiv se je odtrgal; uniforma s srebrnimi, zlatimi obšivi / porabiti trak za obšiv
Število zadetkov: 42