Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
bleščíca -e ž (í)
nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica: pošiti ovratnik z bleščicami; večerna obleka z zlatimi bleščicami / pustni kostum, posut z bleščico; pren. enoličnost pesmi poživljajo artistične bleščice
// bleščeč drobec: ledene bleščice / svetloba se je v tisočerih bleščicah razpršila po reki
♦ les. deska, žagana pravokotno na letnice
nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica: pošiti ovratnik z bleščicami; večerna obleka z zlatimi bleščicami / pustni kostum, posut z bleščico; pren. enoličnost pesmi poživljajo artistične bleščice
// bleščeč drobec: ledene bleščice / svetloba se je v tisočerih bleščicah razpršila po reki
♦ les. deska, žagana pravokotno na letnice
Celotno geslo
eSSKJ
brokát brokáta samostalnik moškega spola [brokát]
- 1. težko tkano blago iz svile ali dolgih viskoznih vlaken z vzorcem, navadno pretkano z zlatimi ali srebrnimi nitmi
- 1.1. oblačilo, izdelek iz tega blaga
Celotno geslo
eSSKJ
brokáten brokátna brokátno pridevnik [brokátən]
- ki je iz brokata 1. ali vsebuje brokat 1.
SSKJ²
búnčica -e ž (ȗ)
kroglasta izboklinica: usnjen pas s srebrnimi in zlatimi bunčicami; izrezljan stol z zavoji in bunčicami / bunčica bucike glavica / ekspr. bunčice na vejah postajajo vedno večje popki, brsti
kroglasta izboklinica: usnjen pas s srebrnimi in zlatimi bunčicami; izrezljan stol z zavoji in bunčicami / bunčica bucike glavica / ekspr. bunčice na vejah postajajo vedno večje popki, brsti
SSKJ²
čŕka -e ž (ŕ)
1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk
♦ tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami
2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona
● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu
1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk
♦ tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami
2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona
● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu
SSKJ²
epoléta -e ž (ẹ̑)
nav. mn. košček blaga z znaki čina na ramenskem delu uniforme: generalske epolete; častnik v slavnostni uniformi z zlatimi epoletami
nav. mn. košček blaga z znaki čina na ramenskem delu uniforme: generalske epolete; častnik v slavnostni uniformi z zlatimi epoletami
SSKJ²
glazé -êja tudi glacé -ja [druga oblika glasé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
1. usnj. mehko, navadno belo kozje usnje za rokavice: izdelovati iz glazeja / strojiti na glaze
2. tekst. zelo lesketajoča se tkanina, ki spreminja barve, ali svilena tkanina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi: oblečena je bila v obleko iz srebrnega glazeja; v prid. rabi: glaze rokavice; glaze usnje
1. usnj. mehko, navadno belo kozje usnje za rokavice: izdelovati iz glazeja / strojiti na glaze
2. tekst. zelo lesketajoča se tkanina, ki spreminja barve, ali svilena tkanina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi: oblečena je bila v obleko iz srebrnega glazeja; v prid. rabi: glaze rokavice; glaze usnje
Celotno geslo
Frazemi
gospód Frazemi s sestavino gospód:
bíti sám svój gospód, Gospód je poklícal kóga k sêbi, postáti sám svój gospód, spáti v Gospódu, zaspáti v Gospódu
bíti sám svój gospód, Gospód je poklícal kóga k sêbi, postáti sám svój gospód, spáti v Gospódu, zaspáti v Gospódu
SSKJ²
granulácija -e ž (á)
grad. sestav sipkega materiala glede na razmerje med velikostjo zrn, zrnavost: granulacija peska za betoniranje ustreza; določiti granulacijo gramoza / granulacija moke
♦ astron. zrnast videz sončne površine; med. nastajanje zrnastega tkiva pri celjenju ran; zrnasto tkivo samo; obrt. krasitev predmetov z drobnimi srebrnimi, zlatimi zrni
grad. sestav sipkega materiala glede na razmerje med velikostjo zrn, zrnavost: granulacija peska za betoniranje ustreza; določiti granulacijo gramoza / granulacija moke
♦ astron. zrnast videz sončne površine; med. nastajanje zrnastega tkiva pri celjenju ran; zrnasto tkivo samo; obrt. krasitev predmetov z drobnimi srebrnimi, zlatimi zrni
Jezikovna
Je v grbu RS »zlato rumena« ali »zlatorumena« barva?
Ali je zapis za zlati odtenek rumene barve podredna zloženka ali besedna zveza s prislovom?
Iz odgovora o zapisu barv bi sklenili, da je zapis samo narazen (prislov zlato + pridevnik rumen, torej zlato rumen), če je mogoča pretvorba s kot/da > rumen kot zlato. Je rumen kot zlato pomensko smiselna pretvorba?
Tvorjenka zlatorumen se pojavi v navodilih za barvno oblikovanje grba v slovenski zakonodaji, v Sinonimnem slovarju in oblikoslovnem slovarju Sloleks 2.0. V korpusnem gradivu pa je manj pogostejša od zlato rumenega.
Katera oblika je ustreznejša?
Jezikovna
Kaj počnemo s škarjami – »strižemo« ali »režemo«?
Kako je prav: strižemo ali režemo s škarjami?
Nekateri strokovni delavci so mnenja, da je pravilno, ko rečemo, da nekdo striže s škarjami in ne reže (njihova razlaga je ta, da režemo z nožem in strižemo s škarji). Meni se zdi, da strižemo takrat, ko nekaj želimo npr. krajšati (papir, blago, lasje ali trava).
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
- 1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus
- 1.1. meso te živali kot hrana, jed
- 2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
SSKJ²
lamé -êja in lamé -ja [lamé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
tekst. tkanina ali pletenina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi: lame za večerne obleke; pas iz bleščečega lameja
// zlata ali srebrna sploščena nit: pleten večerni komplet, pretkan z lamejem
tekst. tkanina ali pletenina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi: lame za večerne obleke; pas iz bleščečega lameja
// zlata ali srebrna sploščena nit: pleten večerni komplet, pretkan z lamejem
SSKJ²
lásec -sca m (ā)
nav. mn., star. lasek: pobožati otroka po lascih; kodrasti lasci; dekle z zlatimi lasci
● star. znojil se je, da je imel vsak lasec svojo kapljico zelo se je znojil; nar. marijini lasci venerini lasci
♦ bot. venerini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi, Adiantum capillus-veneris
nav. mn., star. lasek: pobožati otroka po lascih; kodrasti lasci; dekle z zlatimi lasci
● star. znojil se je, da je imel vsak lasec svojo kapljico zelo se je znojil; nar. marijini lasci venerini lasci
♦ bot. venerini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi, Adiantum capillus-veneris
SSKJ²
luskínica -e ž (í)
manjšalnica od luskina: ribica z zlatimi luskinicami / obleka, posuta z lesketajočimi se luskinicami
manjšalnica od luskina: ribica z zlatimi luskinicami / obleka, posuta z lesketajočimi se luskinicami
Celotno geslo
eSSKJ
mítra mítre samostalnik ženskega spola [mítra]
- obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov, z visokim oglavjem iz dveh rogljev; SINONIMI: škofovska kapa
SSKJ²
našítek -tka m (ȋ)
nav. mn. našit okrasek na obleki, oblačilu: ob vratu in na prsih so ji bluzo krasili bogato izvezeni našitki; obleka z žametnimi našitki
// košček blaga z znaki čina na uniformi: uniforma z zlatimi našitki na ramenih / generalski, častniški našitki
nav. mn. našit okrasek na obleki, oblačilu: ob vratu in na prsih so ji bluzo krasili bogato izvezeni našitki; obleka z žametnimi našitki
// košček blaga z znaki čina na uniformi: uniforma z zlatimi našitki na ramenih / generalski, častniški našitki
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 42
Dostopnost