Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Benedikt XVI.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Benedikta XVI. tudi Benedikt Šestnajsti Benedikta Šestnajstega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
ime papeža Ratzingerja
IZGOVOR: [benedíkt šéstnajsti], rodilnik [benedíkta šéstnajstega] tudi [benedíkt šestnájsti], rodilnik [benedíkta šestnájstega]
SSKJ²
bizantínec -nca m (ȋ)
1. slabš. klečeplazen, hinavski človek: pretkan bizantinec
2. nekdaj bizantinski zlatnik: polna mošnja bizantincev
Pravopis
bizantínec2 -nca m z -em (ȋ) |zlatnik|
SSKJ²
cekín -a m (ȋ)
zlat kovanec, zlatnik: dal mu je cekin; svetel cekin; mošnja cekinov; cekin za 40 frankov; kakor cekin čisto vino / beneški cekin
Pravopis
cekín -a m (ȋ) |zlatnik|
Celotno geslo Etimološki
cekín -a m
SSKJ²
červónec -nca m (ọ̑)
starejši sovjetski bankovec za deset rubljev: plačati s červonci
♦ num. ruski zlatnik, kovan v 18. in 19. stoletju
SSKJ²
čúk -a m (ū; četrti pomen ȗ)
1. majhna nočna ptica, podobna sovi: čuk čuka, se oglaša, skovika; gleda kakor čuk jezno, neprijazno
2. ekspr. čuden, nekoliko omejen človek: pa si res čuk; ti čuk stari / glej ga čuka, že spet meče kamenje
3. star. zlatnik, goldinar: posodi mi petnajst čukov
4. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu vrednost tisoč denarnih enot: zaslužiti petsto čukov; avtomobil sem prodal za ušivih sto petindvajset čukov
SSKJ²
darêjek -jka m (ȇ)
num. perzijski zlatnik, kovan od 6. do 4. stoletja pred našim štetjem: plačati sto darejkov
SSKJ²
devíčar -ja m (ȋ)
num. ogrski zlatnik s podobo Matere božje:
SSKJ²
dublón -a m (ọ̑)
num. španski zlatnik, v obtoku od 16. do 19. stoletja: vsi njeni diamanti so bili vredni več kot tisoč dublonov
SSKJ²
dukát -a m (ȃ)
zlat kovanec, zlatnik: dukati so zažvenketali; polna mošnja dukatov / plačal je trideset dukatov kazni; zapraviti zadnji dukat / beneški, florentinski dukat
♦ num. dvojni dukat ki ima težo in vrednost dveh dukatov
Pravopis
dukát -a m (ȃ) |zlatnik|
Celotno geslo Etimološki
dukȃt -a m
SSKJ²
florínt -a m (ȋ)
num. zlat ali srebrn florentinski novec: plačati dva florinta
// nekdaj zlatnik, srebrnik sploh:
SSKJ²
forínt -a m (ȋ)
1. denarna enota Madžarske: sto forintov
// kovanec v vrednosti te enote: dal mu je svetel forint
2. nekdaj zlatnik, srebrnik sploh:
Celotno geslo Kostelski
forint ► ˈfọreːnt fọˈreːnta m
SSKJ²
goldínar -ja m (ȋ)
1. denarna enota stare Avstrije: ded je še zmeraj računal z goldinarji
// kovanec v vrednosti te enote: v žepu so mu žvenketale krone in goldinarji
2. nekdaj zlatnik, srebrnik sploh: plačal je kar z goldinarji
♦ num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš
Celotno geslo Sinonimni
goldínar -ja m
zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčijipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. goldinarček, star. rajniš, star. rajnšek, star. rajnški, num. renski goldinar
GLEJ ŠE SINONIM: srebrnik, zlatnik
GLEJ ŠE: srebrnik, rajniš, zlatnik
SSKJ²
gvinêja -e ž (ȇ)
1. num. angleški zlatnik z vrednostjo enaindvajsetih šilingov, kovan od 17. do 19. stoletja: ima še nekaj gvinej
2. v angleškem okolju, nekdaj enaindvajset šilingov: zasluži po dve gvineji na dan
Število zadetkov: 61