Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zlódej -a in zlódja m (ọ̑)
1. evfem. hudič: zlodej ga je obsedel; zlodeja klicati nad koga; povezan je s samim zlodejem; biti hujši od zlodeja; bal se ga je kot samega zlodeja zelo; pihalo je kot tristo zlodejev / v zlodeja maskiran človek / ekspr. zlodej naj to pije, mi ne bomo / kot vzklik: o ti zlodej ti, kakšna grda cesta; o ti zlodej prekleti
2. ekspr. zloben, hudoben človek: takle zlodej vam lahko uniči življenje; hudo je, če moraš biti pokoren takemu zlodeju
3. ekspr. oseba, stvar, ki v govorečem vzbuja jezo, nejevoljo: ugasni radio, ne bom več poslušal tega zlodeja; kašlja, ne vem, kje je staknil tega zlodeja; otroci vsega zlodeja privlečejo k hiši / kot psovka zlodej zdraharski, daj nam mir
// oseba, stvar, ki v govorečem vzbuja presenečenje, občudovanje: kdo bi si mislil, da zlodej tako lepo poje; kaj vse zna ta zlodej / zaradi lepega zlodeja hodijo okrog oblasti zelo kočljive zadeve
4. ekspr., v povedni rabi neprijetnosti, težave: če jih bo zapustil, bo zlodej; dež bo, pa boš imel zlodeja / vojska je zlodej neprijetna, huda stvar / v povedni rabi: zlodej je, če dela vsak po svoje; zlodej je živeti v taki negotovosti
5. ekspr., navadno s prilastkom hrup, nemir: delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati / veter je zganjal zlodeja in pol velik hrup / malo pozneje je prišel, pa je bil že zlodej pa so se že jezili
6. knjiž., ekspr. revež: kako morejo zlodeji živeti s tako beraško plačo / sprejel je ubogega zlodeja pod streho
7. v členkovni zvezi za zlodeja popolnoma, prav: tega za zlodeja nikjer ne dobiš; zna za zlodeja vse
// sploh, nikakor: tega si pa za zlodeja ni mogel zapomniti
// za vprašalnico poudarja ugibanje: kaj za zlodeja iščete tod okoli / kaj za zlodeja je treba imeti okno odprto ni treba imeti okno odprto
8. v medmetni rabi izraža
a) podkrepitev trditve: zlodej, da bom uganil; ozdravel bo, ni zlodej; naj me zlodej vzame, če ni res; za zlodeja, to mu boš dal
b) jezo, nejevoljo: zlodej, kaj pa rogovilite po hiši; za zlodeja, zakaj ste mu povedali; tristo zlodejev, kaj pa še čakate
c) začudenje, presenečenje: zlodej, še všeč mu bo nazadnje; za zlodeja, tak da je
● 
ekspr. kod te je zlodej nosil toliko časa kje si se mudil, kod si hodil; ekspr. kam te je zlodej odnesel tako hitro kam si šel; ekspr. ne vem, kateri zlodej ga je obsedel, da je tak zakaj je tak; ekspr. sam zlodej ga je prinesel v hišo prišel je ob nepravem času, nezaželeno; njegov prihod je povzročil velike težave; ekspr. zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi umrl bo; ekspr. posestvo je vzel zlodej je propadlo; ekspr. ne želim ga videti, naj ga zlodej vzame izraža zavračanje, odklanjanje; ekspr. naj gre, kamor hoče, zlodej z njo izraža nezanimanje; ekspr. nanj so klicali zlodeja preklinjali so ga; od zlodeja ekspr. fant je od zlodeja zelo prebrisan, podjeten; zmožen tudi zelo hudih dejanj; zelo poreden, neukrotljiv; ekspr. ta ženska je od zlodeja doseže tudi kaj na videz nemogočega; je zelo hudobna; ekspr. (pojdi) k zlodeju, babnica izraža zavračanje; ekspr. on zna vsega zlodeja je zelo podjeten, spreten; ekspr. on je živ zlodej zelo hudoben človek; ekspr. izmišljali so si zlodeja in pol, da bi ga pozdravili zelo so se trudili
    zlódja in zlódeja ekspr.:
    zlodja, tak da je; zlodja, kaj pa še čakate; kdo zlodja ga je ovadil / kaj zlodja je treba imeti vedno odprto ni treba / gotovo mu bo posodil. Zlodja mu bo ne bo mu

Slovenski pravopis

Pravopis
zló.. prvi del podr. zlož. (ọ̑) zlódej, zlódejevec, zlódejka, zlódejstvo
Pravopis
zlódej1 -a tudi zlódej -dja m z -em člov. (ọ̑; ọ̑)
1. olepš. ~ ga je premotil |hudič|; poud.: izogibati se takega ~a |zlobnega, hudobnega človeka|; Kaj pa delate takega ~a zaradi malenkosti |hrup, nemir|; Zdaj pa imamo ~a |neprijetnosti, težave|; Otroci vsega ~a privlečejo k hiši |veliko različnih reči|; Tega za ~a nikjer ne dobiš |prav nikjer|; Kaj za ~a iščete tod |kaj vendar|; Tega si pa za ~a ni mogel zapomniti |sploh, nikakor|

zlódejka -e ž, člov. (ọ̑) poud. |zlobna, hudobna ženska|
zlódejev -a -o tudi zlódjev -a -o (ọ̑; ọ̑) olepš. |hudičev|; poud.: ~ človek |zloben, hudoben|; ~ položaj |zelo neprijeten, težaven|
Pravopis
zlódej2 povdk. (ọ̑) poud. ~ je, če dela vsak po svoje |slabo|
Pravopis
zlódej3 razpolož. medm. (ọ̑) kletv. ~, kaj pa govoriš

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
gotôvo3 poudar. člen.
1.
poudarja prepričanost o čem
SINONIMI:
že, ekspr. brez dvoma, ekspr. brezdvomno, ekspr. brez oklevanja, ekspr. brez omahovanja, ekspr. brez pomislekov, publ. definitivno2, neknj. pog. gvišno, pog. ja2, ekspr. mirne vesti, ekspr. mirno2, ekspr. na vsak način, publ. nedvomno, publ. nesporno, star. ni bes, zastar. ni dvojbe, ekspr. ni hudič, ekspr. ni hudir, ekspr. ni pes, ekspr. ni spak, ekspr. ni vrag, ekspr. ni zlodej, ekspr. ni zlomek, ekspr. prav gotovo, pog. sigurno, ekspr. ti povem, ekspr. vendar2, zastar. vsekako, ekspr. vsekakor, ekspr. v vsakem pogledu, ekspr. v vsakem primeru, ekspr. zagotovo1, neknj. pog. zagvišno, ekspr. zanesljivo2, neknj. pog. za primoj, neknj. pog. za primojduš, neknj. pog. za primojstokrat, neknj. pog. za prmej, neknj. pog. za prmejduš, ekspr. zatrdno2, ekspr. za vsako ceno, sleng. ziher1, ekspr. zlahka, ekspr. z mirno vestjo, ekspr. z vsem srcem
2.
poudarja nepreklicnost česa
SINONIMI:
zagotovo1, neknj. pog. gvišno, ekspr. prav gotovo, pog. sigurno, zastar. vsekako, ekspr. vsekakor, neknj. pog. zagvišno, ekspr. zanesljivo2, neknj. pog. za primoj, neknj. pog. za primojduš, neknj. pog. za prmej, neknj. pog. za prmejduš, ekspr. zatrdno2, pog. že
GLEJ ŠE SINONIM: res2, res2, seveda
GLEJ ŠE: res2
Celotno geslo Sinonimni
zlódej -a m

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
Celotno geslo Frazemi
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
dẹ́ti dẹ́nem dov.
Celotno geslo Etimološki
zȅl2 zlȁ prid.
Celotno geslo Etimološki
zlọ̑dej -a in -dja m

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

cajg1
svilod

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
lȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. brechen, Mur., Jan.; l. kamenje, Dict.; kruh l., ogr.-Valj. (Rad); zlodej ga lama in tare, Trub.; roke l., die Hände ringen, Dalm.; — (pren.) l. božjo postavo, Krelj; l. komu srce, C.; kaj se jočete in lamljete mi srce moje? ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
malìč 1., -íča, m. 1) (prav za prav: der Kobold), der Teufel, Vas Krn-Erj. (Torb.); blizu to, kar bes, zlodej, Tolm.-Štrek. (Let.); — 2) der Götze, Jarn.; — prim. mal, klein.
Pleteršnik
nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Podkrnci-Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.
Pleteršnik
tȃjč, m. 1) = zlodej, Sostro pri Ljub.-DSv.; (prim. bav. deutsch = Teufel, Štrek. [Arch.]); — 2) = konjederec, C.
Pleteršnik
zazlọ̑dẹjati, -am, vb. pf. einen Fluch mit dem Worte zlodej ausstoßen.
Pleteršnik
zlȃt, m. das Goldstück, der Ducaten, Mur., Jan., Pohl. (Km.); tolarji, zlatje, Trub.; Zlodej (zlodi) naj vzame ("zeme") turske gradi, Vse turske gradi, žolte zlati! Npes.-Vraz.
Število zadetkov: 46