Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst]
    1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota
      1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
    2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
STALNE ZVEZE: zavorna čeljust
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čeljústnica čeljústnice samostalnik ženskega spola [čeljústnica]
    kost, v katero so vraščeni zobje
ETIMOLOGIJA: ↑čeljust
Celotno geslo eSSKJ
golén goléni samostalnik ženskega spola [golén]
    1. del noge med kolenom in gležnjem
      1.1. kost na notranji strani tega dela noge; SINONIMI: golenica
ETIMOLOGIJA: = stcslov. golěnь, hrv. gȍlijen, srb. gȍlēn, rus. gólenь, češ. holeň < pslov. *golěnь in *golenь, verjetno iz ↑gol, prvotno torej *‛goli, neoblečeni del noge’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
goleníca goleníce samostalnik ženskega spola [goleníca]
    1. kost na notranjem delu goleni, ki sega od kolena do gležnja; SINONIMI: golen
    2. navadno v množini zgornji del škornja
    3. navadno v množini gamašam podoben cevast pripomoček za zaščito goleni
    4. navadno v množini del oklepa, nekdanje vojaške oprave, ki ščiti goleni
ETIMOLOGIJA: ↑golen
Celotno geslo eSSKJ
invalídnost invalídnosti samostalnik ženskega spola [invalídnost]
    1. stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
    2. ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: delovna invalidnost, nadomestilo za invalidnost
ETIMOLOGIJA: ↑invaliden
Celotno geslo eSSKJ
katárzični katárzična katárzično pridevnik [katárzični]
    2. v obliki katarzičen, ekspresivno ki sproži, povzroči notranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, dogodku
      2.1. v obliki katarzičen, ekspresivno ki kaže, izraža notranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, dogodku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. katharsisch, glej ↑katarza
Celotno geslo eSSKJ
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka
Celotno geslo eSSKJ
nadláhtnica nadláhtnice samostalnik ženskega spola [nadláhtnica]
    kost v nadlahti, ki sega od rame do komolca
ETIMOLOGIJA: ↑nadlahten
Celotno geslo eSSKJ
personalizácija personalizácije samostalnik ženskega spola [personalizácija]
    1. prilagoditev, izdelava česa takó, da ustreza potrebam, željam posameznika, določenega uporabnika
      1.1. postopek, pri katerem se vnaprej pripravljene dokumente, kartice, vstopnice zapolni z osebnimi podatki posameznika, določenega uporabnika
    2. delovanje, proces, pri katerem se izpostavlja identiteta, pomen, vpliv posameznika pri čem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Personalisation, angl. personalisation, frc. personnalisation, iz ↑personalizirati
Celotno geslo eSSKJ
podláhtnica podláhtnice samostalnik ženskega spola [podláhtnica]
    kost na mezinčevi strani podlakti, ki sega od komolca do zapestja
ETIMOLOGIJA: ↑podlahten
Celotno geslo eSSKJ
simbiótičen simbiótična simbiótično pridevnik [simbijótičən]
    1. ekspresivno ki kaže, izraža, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij; SINONIMI: ekspresivno simbiotski
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki simbiotični, ekspresivno ki kaže, izraža, da kdo sobiva s kom v odvisnem razmerju; SINONIMI: ekspresivno simbiotski
    2. ekspresivno ki kaže, izraža, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. symbiotisch iz gr. symbíotos, iz sýmbios ‛sobivajoč’, glej ↑simbioza
Celotno geslo eSSKJ
ùps medmet
    1. izraža, da je govorec presenečen, navadno negativno
    2. izraža, da govorec obžaluje svojo navadno manjšo napako, nehoteno dejanje
      2.1. uporablja se, ko govorec za izražanje posmeha, kritike ustvarja vtis, da mu je za povedano, storjeno žal
    3. uporablja se, ko govorec želi koga opozoriti pred nepremišljenim, prenagljenim dejanjem, sklepanjem
    4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. oops ali whoops
Celotno geslo eSSKJ
vretênce vretênca samostalnik srednjega spola [wretênce]
    1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, zlasti manjši, na katerega se pri predenju navija preja
      1.1. manjši tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
    2. vsaka od hrbteničnih kosti, skozi katero prehaja hrbtenjača
    3. iz botanike cvetni listi, razvrščeni v isti višini na cvetni osi
STALNE ZVEZE: telo vretenca
ETIMOLOGIJA: ↑vreteno

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
armáda -e ž (ȃ)
1. nav. ed. oborožene sile države, vojska: stopiti v armado; zlom Napoleonove armade / Rdeča armada zlasti od 1917 do 1946 sovjetska
2. največja vojaška operativna enota: četrta armada
3. ekspr., z rodilnikom velika množica: armada brezposelnih, reporterjev / cela armada steklenic
♦ soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; voj. armada kopenska vojska
SSKJ²
fémur -ja m (ẹ̑)
anat. kost v stegnu; stegnenica: zlom femurja
SSKJ²
fraktúra -e ž (ȗ)
1. med. prelom, zlom kosti: težje frakture pri smučarskih nesrečah; fraktura ključnice
2. tisk. tiskana gotica: napis v frakturi
SSKJ²
hrustánec -nca m (á)
trdno, prožno oporno tkivo v človeškem ali živalskem organizmu: poškodba, zlom hrustanca; spreminjanje hrustanca v kost / od pečenke so mu pustili le kite in hrustanec
// anat. samostojen del iz tega tkiva v človeškem ali živalskem organizmu: ogrodje grla je iz več hrustancev; obročasti, ščitasti hrustanec / nosni, rebrni, sklepni hrustanec
SSKJ²
koláps tudi kólaps -a m (ȃ; ọ̑)
1. prenehanje zadovoljivega delovanja, možnosti obstajanja zaradi neugodnih razmer, slabega upravljanja; razpad, zlom: zaprtje avtoceste je povzročilo prometni kolaps; biti, znajti se tik pred kolapsom; kolaps zdravstvenega, bančnega sistema; popoln kolaps; finančni, gospodarski kolaps; država, ustanova na robu kaosa / kolaps dolarja izguba vrednosti in razpad z njo povezanega plačilnega sistema / civilizacijski, moralni kolaps; socialni kolaps / kolaps imunskega sistema
2. med. nenadna telesna slabost, izguba zavesti zaradi (kratkotrajnega) padca krvnega tlaka: prišlo je do kolapsa / srčni kolaps; vročinski kolaps; kolaps krvnega obtoka
3. med. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; upad, sesedenje: umetno povzročiti kolaps pljuč
SSKJ²
komplicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj težavno, težje rešljivo, zapletati: elementarne nesreče so položaj v državi še bolj komplicirale; številni kompleksi mu življenje zelo komplicirajo / čemu bi si sožitje po nepotrebnem komplicirali / situacija se vse bolj komplicira
♦ med. bolezen se komplicira ob osnovni se pojavljajo še druge bolezni, obolenja
// delati kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: nihče ne ve, kaj hoče, ker tako komplicira
    komplicíran -a -o
    1. težko rešljiv, zapleten: komplicirano vprašanje / znajti se v kompliciranem položaju / postopek je preveč kompliciran
    2. nejasen, težko razumljiv, težko dojemljiv: kompliciran filozofski traktat / njegovo izražanje je zelo komplicirano / to je zelo kompliciran človek
    3. ki ima veliko sestavnih delov ali različne sestavne dele: kompliciran stroj; komplicirane kemične spojine / komplicirana zgradba atoma / kompliciran klinopisni sistem / komplicirana struktura družbe
    ♦     ekon. komplicirano delo delo, ki ga lahko opravlja le človek s posebno izobrazbo, kvalifikacijo; med. komplicirani zlom zlom, pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; prisl.: komplicirano pripovedovati
SSKJ²
komunízem -zma m (ī)
načeloma brezrazredna gospodarsko-družbena ureditev, ki temelji na podružbljenju proizvajalnih sredstev, želji po odpravi izkoriščanja in delitvi dobrin po potrebah: živeti v komunizmu; padec, propad, zlom komunizma; prehod iz komunizma v demokracijo in kapitalizem; boj, upor proti komunizmu / jugoslovanski, kitajski, sovjetski komunizem; izgradnja komunizma; socializem kot prehodno obdobje med kapitalizmom in komunizmom; borci za komunizem / obsodba brezbožnega komunizma; zločini komunizma; žrtve komunizma; resnica o komunizmu
// gibanje za tako ureditev: komunizem se je krepil; nasprotniki komunizma; boji, obračuni s komunizmom
// nazor, ideologija, ki si prizadeva za tako ureditev: prelom s komunizmom; verjeti v komunizem; biti preganjan zaradi komunizma / utemeljitelj znanstvenega komunizma
♦ soc. utopični komunizem; zgod. vojni komunizem prva leta po oktobrski revoluciji strogi politični in gospodarski ukrepi; komunizem s človeškim obrazom milejša, ideološko bolj popustljiva, odprta oblika komunizma, zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi v 60. letih 20. stoletja
Število zadetkov: 74