Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
pọ́kati1 pọ̑kam nedov.
Celotno geslo Kostelski
polamati ► pȯˈlaːmat -an dov.
SSKJ²
polomíti -lómim dov. (ī ọ́)
1. drugega za drugim odlomiti, zlomiti: polomiti palice; polomiti drevesom vrhove / sneg je polomil veje
// povzročiti, da ima kaj odlomljene, zlomljene dele: pri obiranju so drevo precej polomili / polomiti ograjo, stol / ekspr. polomiti ključavnico, uro pokvariti
2. ekspr. povzročiti komu zlome, poškodbe: tako ga je tepel, da ga je vsega polomil; ne hodi tja, da se ne polomiš; pri padcu se je ves polomil
3. pog., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga fant kaj polomi, se lepo pomenita; ekspr.: polomil si ga na celi črti; pošteno ga je polomil
// narediti napako: igralec ga je na premieri polomil; polomil ga je pri izpitu / ekspr. polomil si jo, da jih nisi povabil
● ekspr. ob izgovarjavi teh besed bi si kmalu jezike polomili zelo težko, nespretno so jih izgovarjali; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. nasprotnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan
    polómljen -a -o:
    polomljena ograja; polomljeno drevo
    ●     ekspr. iz službe je prišel ves polomljen zelo utrujen; ekspr. govoril je v polomljeni angleščini slabi, nepravilni
Celotno geslo Sinonimni
polomíti -lómim dov.
1.
kaj drugega za drugim odlomiti, zlomiti
2.
kaj povzročiti, da ima kaj odlomljene, zlomljene dele
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: pokvariti, poškodovati
Celotno geslo Pohlin
polomiti [polomīti polọ́mim] dovršni glagol

streti, zlomiti

Vorenc
polomiti dov., F4, confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; defringere, odlomiti, ẛlomiti, polomiti, reṡbiti; exoſsare, koſty polomiti, ali vunkai vṡèti. Jer:50; surculare, te nenuzne mladize ozéſſati, inu odtergati, ali polomiti
Svetokriški
polomiti -im dov. polomiti, zlomiti: Telix ſi pusti vſe kosti polomit nedol. ǀ jadra reſtarga, drevu polomi 3. ed., shtrike poterga ǀ Cleomedes prime s' en ſtaber na katerem je hisha slonila, ter taiſtiga s' roko polomi 3. ed. ǀ eni ſi ſobe polomio 3. mn. ǀ Chriſtus nas je premagal, inu vſe nashe oroshie polomil del. ed. m ǀ Ali ſakaj ta pervikrat Dagan ſi nei bil glave, inu roke polomil del. ed. m ǀ odpuſti lete greha, katere ſim jeſt na moie rame nalushil … de ſo mene dol polomili del. mn. m ǀ drugi bi ſi bilij roke, inu noge polomili del. mn. m polomiti se polomiti se: Enu dreuv kadar je preuezh s' ſadam naloshenu ſe polomi 3. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila del. ed. ž pod Svetem Antonam ǀ je bil shal orat, orodje mu ſe je bilu polomilu del. ed. s
Jezikovna
Pomenska razlika med izrazoma »odpor« in »upor«

Ali bi bilo primerneje v zgodovinskopravnem znanstvenem besedilu uporabljati besedno zvezo uporniška organizacija ali odporniška organizacija (upor ali odpor), vezano na delovanje organizacije med II. svetovno vojno, ko je bilo ozemlje Slovenije okupirano?

Ali sta upor in odpor sopomenki?

Angleščina uporablja besedo resistance (npr. znanstvena knjiga z naslovom: Europe on Trial. The Story of Collaboration, Resistance, and Retribution During World War II.). Ali angleški resistance v naslovu knjige prevedemo in razumemo kot odpor ali upor?

Vem, da se pri nas pogosto uporablja »upor proti okupatorju«, iz česar bi lahko izpeljali, da so bile to uporniške organizacije. A nekako se mi zdi, vezano na angleško besedo resistance, primernejši prevod odpor in iz njega odporniška organizacija. Morda se motim?

Celotno geslo Etimološki
práha -e ž
Svetokriški
prelomiti -im dov. prekršiti: n' hozheo vezh ſapuvidi Boshje prelomit nedol. ǀ kadar bi jest ſe bil bal taku Boshio sapuvid, kakor ſim ſe bal Ceſariovo prelomit nedol. ǀ njegove S. sapuvidi prelomim 1. ed. ǀ ſe varvam kar ie meni mogozhe, de Boshje sapuvidi neprelomim +1. ed. ǀ ti pak kadar Boshijo sapuvid prelomish 2. ed. ſe veſelish ǀ Eua ta Boshyo sapuvid prelomi 3. ed. ǀ s'en ſam toller mosha farata, inu vero prelomi 3. ed. ǀ ta kateri neprelomi +3. ed. sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ is hudobnoſti nashe hude vole sapuvid Boshjo prelomimo 1. mn. ǀ kadar Boshjo sapuvid prelomite 2. mn. ǀ kateri prelomio 3. mn. to poſvejtno navado ǀ de ſi glih Boshjo sapuvid neprelomio +3. mn. ǀ shivi li kakor ena shivina, prelomi vel. 2. ed. li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ prelomy vel. 2. ed. yh, kadar kuli ſe perloshnoſt da ǀ nikar ga nerashalite, neprelomite +vel. 2. mn. njegove Svete sapuvidi ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga reshalil, inu myr prelomil del. ed. m ǀ raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu del. ed. m Mojſsesavo postavo ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil, de bi sapuvidi Boshjo neprelomil +del. ed. m ǀ nah po tem bodezhijm ternu ſe vala de bi njega s. sapuvid neprelomu +del. ed. m ǀ kadar bi Eua bila per ſvojmu Moshu oſtala bi ne bila Boshjo sapuvid prelomila del. ed. ž ǀ kulikain krat ſte Sakonsko vero prelomili del. mn. m ǀ kaku tedaj my bomo poſt prelomili del. mn. m ǀ de bi ga nereshalili, inu njegove S: sapuvidi neprelomili +del. mn. m prelomiti se zlomiti se: kar rigilni, inu panti ſe prelomio 3. mn.
SSKJ²
pretréti -trèm tudi -tárem dov., pretrì pretríte; pretŕl (ẹ́ ȅ, á)
popolnoma, v celoti streti: po nerodnosti je pretrla veliko posode / hlod mu je pretrl prsi / pretreti in premečkati sadje
// zastar. prelomiti, zlomiti: pretrl mu je špice na kolesu; prstan se ji je pretrl
● knjiž., ekspr. če ga bom zalotil, mu bom pretrl vse kosti ga bom zelo pretepel
    pretŕt -a -o:
    pretrti kamniti skladi; pretrto in zmečkano sadje
Celotno geslo Sinonimni
pŕstnica -e ž
anat. vsaka od treh oziroma dveh kosti v prstupojmovnik
SINONIMI:
anat. falanga, anat. falangealna kost
Celotno geslo Etimološki
prȗh -a m
Vorenc
razbiti dov., F25, confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; deffringere, reṡbiti, na koſſe reṡbiti; dirumpere, reṡbiti, reſpozhiti, s'mozhjó reṡbiti; effringere, gori ſtréti, predréti, vrata reṡbiti; foedifragus, kateri ṡaveṡo reṡbye, reṡdere, ne darṡhy; frangere, reṡbyti, ṡlomiti, ſtréti, vkarhniti; infragilis, -le, infragibilis, nereṡbyézh, kar ſe ne more reṡbyti; pertundere, pretepſti, reṡbiti, ṡkuṡi prebiti; prim. razbijen 
Prekmurski
razlomìti -lòmim dov. razlomiti: krüh, razlomiga SM 1747, 39; i blagoſzlovivſi razlomoga je KŠ 1771, 89
razlomìti se -lòmim se zlomiti se: i lok nyihov sze razlomi TA 1848, 29
Vorenc
raztolči dov., confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti
Vorenc
raztrupati dov., F4, allido, -ere, ob tla vrézhi, terzhiti, ſe ẛadéti, ſpotakniti, reſtrupati; confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; derumpere, reſtrumpati, reſtergati, reſtrupati; infringere, notar ṡlomiti, predréti, reſtrupati
SSKJ²
rêbrce -a s, mn. rêbrca in rébrca (ē)
nav. ekspr. manjšalnica od rebro: zlomiti ptici rebrce / kupiti, obirati rebrca / prekajena svinjska rebrca s kislim zeljem / površina s komaj vidnimi rebrci / rebrce čokolade
♦ zool. zgornji strženasti del tulca ptičjega peresa
Pravopis
rêbro -a s, mn. rêbra in rébra (é) zlomiti si ~; udariti žival čez ~a, po ~ih; suniti koga med ~a, v ~a; čutiti bolečine pod ~i; listno ~; ~ čokolade; ~a žameta; pokr. plaz na ~u na strmini; poud. kazati ~a |biti zelo suh|; mn., snov. jesti ~a
Celotno geslo Sinonimni
rêbro -a s
vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlinopojmovnik
SINONIMI:
ekspr. rebrce
GLEJ ŠE SINONIM: strmina
Število zadetkov: 143