Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
bégati -am nedov. (ẹ̑) 
  1. 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina
  2. 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi
  3. 3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami
    begajóč -a -e: begajoč pogled
SSKJ
blázniti -im nedov. (á ȃ) knjiž. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: ta misel mu blazni pamet; ne blazni ga s praznimi obljubami
SSKJ
blodíti in blóditi -im nedov., blójen in blóden (ī ọ́) 
  1. 1. hoditi brez cilja, brez orientacije: karavana blodi po puščavi; bloditi po gozdu, po morju; brez cilja bloditi okrog / oko blodi po planjavi; bloditi z očmi po ljudeh; pren. čudne misli mu blodijo po glavi
  2. 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? (I. Cankar)
  3. 3. tudi preh. v vročici zmedeno govoriti; blesti: bloditi v vročici; bloditi nerazumljive reči; s smiselnim osebkom v dajalniku vso noč se mu je blodilo
  4. 4. preh., knjiž. spravljati v zmedenost, v zmoto; begati: misel na dekle ga blodi; ljubezen mu blodi razum / s strastjo bloditi kri
    blodèč -éča -e: blodeč po svetu; blodeč popotnik; nemirno blodeč duh; sam.: pokazati blodečemu pot
SSKJ
brezglàv in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 
  1. 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo
    // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja
  2. 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo
    brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil
SSKJ
kaótičnost -i ž (ọ́) knjiž. velika neurejenost, zmedenost: kaotičnost gospodarstva / kaotičnost svetovnega nazora
SSKJ
noríti -ím nedov. (ī í) ekspr. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: kaj me noriš; ne nori ljudi z lepimi besedami / strah pred življenjem ga nori
● ekspr. noriti dekleta, fante vzbujati, povzročati ljubezensko vznemirjenost
SSKJ
úmski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na um: za to je potreben velik umski napor; umski razvoj otroka; umske dejavnosti, sposobnosti; umske razlike med učenci; telesen in umski / umska nerazvitost; umska zmedenost / čustvene in umske prvine v pesmi / umski delavci; prevajanje, računanje je umsko delo
♦ psih. umska starost mentalna starost
    úmsko prisl.: umsko dojeti, utemeljiti; umsko nadpovprečen
SSKJ
zasejáti -séjem dov., zaséj in zasèj; zasejál (á ẹ̑) 
  1. 1. s sejanjem narediti, da kaka površina ni prazna: zasejati gredo, njivo; zasejati z rožami, žitom
    // s sejanjem narediti, da začne kje kaj rasti: zasejati rože, travo, žito; pren., ekspr. zasejati seme upora
  2. 2. ekspr. povzročiti, da se kje kaj začne razvijati ali dobi možnosti za razvoj: zasejati dvom, nemir v koga / novica je zasejala med ljudi zmedenost
    zasejáti se priti kot seme v zemljo in začeti rasti: plevel se hitro zaseje; akacija se rada zaseje sama
    // priti s klico, klicami kam in dobiti možnosti za razvoj: v deželi se je zasejala kolera, kuga
    zaseján -a -o: z repo zasejana njiva
SSKJ
zbégati -am dov. (ẹ̑) spraviti v zmedenost, v zmoto: njegov prihod je ljudi zbegal; vprašanje ga je zbegalo; s svojim govorjenjem je zbegal dekle; fant se je zbegal in ni znal odgovoriti / strel je zbegal ptice
    zbégan -a -o: zbegan človek; zbegan pogled; biti popolnoma zbegan; živali so zbegane tekale po kletki; prisl.: zbegano odgovoriti, se ozirati
SSKJ
zblázniti -im dov. (á ȃ) knjiž. spraviti v veliko zmedenost, v zmoto: s svojim govorjenjem ga je zblaznil
SSKJ
zblóda -e ž (ọ̑) knjiž.  
  1. 1. zmedenost, zmota: njegova zbloda izvira iz neprimernega čtiva / fant je v veliki zblodi / čustvene, duhovne zblode / tvoje ravnanje je zbloda zabloda
  2. 2. mešanica, zmes: njegov jezik je zbloda različnih jezikov
SSKJ
zblodíti in zblóditi -im dov. (ī ọ́) 
  1. 1. knjiž. spraviti v zmedenost, zmoto: nove ideje so zblodile mladino; knjige so fanta zblodile / zbloditi komu glavo; na starost se mu je pamet zblodila; brezoseb.: v glavi se mu je zblodilo; ekspr. zblodilo se mu je, da sliši glasove piščali
    ●     knjiž. z očmi zbloditi po dvorani blodeč pogledati
  2. 2. star. skaliti, zmešati: zbloditi vodo / grenka misel ji je zblodila sanje
    zblójen in zblóden -a -o: fant je bil čisto zblojen; zblojene predstave; gledal je z zblojenimi očmi; prisl.: zblojeno govoriti
SSKJ
zblójenost -i ž (ọ́) knjiž. zmedenost, zmešanost: v zblojenosti ni vedel, kaj dela / spolna zblojenost
SSKJ
zmédenost -i ž (ẹ̑) stanje zmedenega človeka: skušal je prikriti zmedenost; v zmedenosti je pozabil vzeti denar; popolna, trenutna zmedenost / duševna zmedenost / zmedenost misli, pojmov
SSKJ
zmotnjáva -e ž (ȃ) knjiž.  
  1. 1. zmota: odpovedati se zmotnjavi / zapletel se je v lastne zmotnjave; živeti, ekspr. tavati v zmotnjavi / popraviti, spoznati zmotnjavo
  2. 2. pomota, zmešnjava: da ne bo zmotnjave, denar prej preštej
  3. 3. (duševna) zmedenost: v zmotnjavi je hotel zažgati hišo
Število zadetkov: 15