Zanima me , kakšen je pravilen zapis: Zlato Polje ali Zlato polje. Včasih so bila tu dejansko le polja, danes pa je tudi naselje. Se ohrani starejši zapis ali je treba oboje pisati z veliko začetnico?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Imena mestnih delov so nenaselbinska imena: »Zlato polje« ali »Zlato Polje« v Kranju?
Jezikovna
Kaj je pravi predlog?
Zanima me, kaj je definicija pravega predloga. Definicijo potrebujem, ker želim ugotoviti, kaj so breznaglasnice, saj naj bi pravi predlogi spadali mednje, medtem ko – tako sklepam – »nepravi« ne.
Pravopis prave predloge v pravilih sicer večkrat omeni (npr. §1070), nikjer pa ni razloženo, kaj pravi predlogi so.
Jezikovna
Kako pisati sestavino »gora« v imenu države »Črna gora«?
Zanima me, zakaj se gora, v besedni zvezi Črna gora, piše z malo in ne z veliko začetnico kot na primer Kranjska Gora. Po mojem mnenju bi se morala gora pisati z veliko začetnico, saj ne gre za vzpetino, ampak za ime države.
Jezikovna
Kako pisati »Zgornja in Spodnja Muta«?
Zanima me, kako pravilno pisati Z(z)gornja in S(s)podnja Muta. Sama še vedno vztrajam pri zapisu z malo, čeprav velika večina oboje piše z veliko začetnico. Tudi na spletni strani občine sem zasledila, da Zgodnjo in Spodnjo Muto navajajo kot samostojni naselji v občini, podobno kot npr. Gortino. Kako je torej prav? Najlepša hvala za odgovor.
Jezikovna
Kako zapisati poimenovanja pripadnikov »pro-life« in »pro-choice« prepričanj?
Pozdravljeni, za znanstvene namene me zanima kako zapisati ime pripadnikov pro-life in pro-choice prepričanj. Da bi zmeraj pisala pro-life pripadniki... se mi zdi predolgo. Zato sem razmišljala o nekakšnem poslovenjenju npr. pro-liferji/ pro-choicerji, vendar se mi sliši nekoliko neprofesionalno. Vseeno pa želim ohraniti korena pro-life in pro-choice. Ponovno se mi zatakne pri zapisu: pro-liferji/ pro-life-erji ...
Prosim za pomoč kako bi lahko okrajšala ime pripadnikov teh dveh prepričanj in sklanjatev le-teh.
Jezikovna
Mislim, da slovenski pravopis napačno piše »Hrvaško Zagorje«
Razlaga v pravopisu je, da je Zagorje lastno ime, kar ne drži. Citiram hrvaški pravopis:
Bosanska Posavina riječ Posavina piše se velikim početnim slovom jer i samostalno označuje ime ravnice uz tok rijeke Save, za razliku od višerječnih imena područja Hrvatsko zagorje ili Gorski kotar u kojima se riječi zagorje i kotar ne pišu velikim početnim slovo jer samostalno nisu ime nego opća imenica.
Hrvaško zagorje bi se moralo pisati kot Bela krajina – zagorje z malo začetnico
Jezikovna
Polglasnik in knjižni jezik
Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).
Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.
Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: dž. Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.
Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: dž, mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.
Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.
Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.
Jezikovna
Pravilen zapis ločil pri navajanju dokumentov
Na MO RS imamo veliko težav z zapisovanjem imen pravnih aktov, dokumentov in ukazov. Prebrali smo že vaš odgovor v razdelku Vejica pri označevanju dokumenta, pa še zmeraj se zastavljajo vprašanja. Na primer:
- Ali je treba postaviti vejico, kadar sta navedeni dve zaporedni številki? Prva označuje številko aneksa, druga pa številko pogodbe:
... tako piše v aneksu št. 1 št. 4300-149/2018-1 z dne 25. 5. 2018 ...
- Kako je s pisanjem številke dokumenta, ki sicer ni zapisana v naslovu dokumenta, temveč na koncu dokumenta poleg datuma in pred podpisom? In še, ali je vejica kakor koli odvisna od naslova dokumenta, ki se v tem primeru zapisuje z veliko začetnico, saj gre za uradno ime?
... dostavil je Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti št. 003357 z dne 17. 7. 2918.
- In še, ali isto pravilo velja tudi za navajanje več številk uradnih listov?
... na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS št. 103/04, 103/11), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih (Uradni list RS št. 41/07, 4/11, 86/11) ...
- Kadar navajamo v oklepaju najprej izdajatelja dokumenta, najbrž za tem in pred številko navedbe dokumenta ni vejice?
... uvedli so novo pogodbo (MO, št. 0070-21/2018-14 z dne 19. 12. 2018) ...
Jezikovna
Pravljični junaki in raba velike začetnice
Liiterarni liki v so temeljna sestavina mladinskih književnih besedil. Delimo jih v sedem kategorij: otroci/osebe (Juri Muri?), poosebljene igrače/predmeti (Zzzbudilka ?), poosebljene živali (Maček Muri ...), poosebljena narava/nebesno telo/pojav (Zvezdica Zaspanka), like iz ljudskega izročila (čarovnica, vila, zmaj ?) in izvirne like (kosovirji?). Tipološko gre za enobesedna (Ciciban, Pedenjped, Sapramiška idr.), večbesedna (Maček Muri, Zvezdica Zaspanka idr.) in večdelna imena (Možiček med dimniki, Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije). Literarno slogovno so najbolj izvirni neologizmi (bžraumps, mba, ščeper idr.).
Na osnovi analize slovenske mladinske književnosti, od njenega začetka v reviji Vedež 1848/50 do današnjega časa so se pojavljali različni literarni liki v obdobjih (1848-1918, 1918-1941/45, 1945-1991, 1991-2004, 2004-), vendar so prostor slovenske mladinske literarne kulture najbolj zaznamovali naslovni liki: Ciciban, Maček Muri, Mojca Pokrajculja, Muca Copatarica, Pedenjped, Zvezdica Zaspanka, Juri Muri, Sapramiška, Pek Mišmač, Zverinice iz Rezije, kosovirja in Piki Jakob. Na osnovi analize slovenske mladinsei književnosti obstaja več kot 300 literarnih likov, ki so mladinsko branje (npr. Martin Krpan), navezujejo na slovensko ljudsko izročilo (čarovnica, čarovnik, škrat, vila, zmaj ipd.), posodabljajo ljudsko slovstvo (Vila Malina, Škrat Dobrošin, Zmaj Direndaj ipd.), poganjajo razvoj avtoske književnosti in ustvarjajo nove literarne like, ki so že folklorizirani (Ciciban, Maček Muri, Kosovirja, Sapramiška, Zvezdica Zaspanka idr.).
Mladinski literarni liki so imaginarna bitja, ki imajo pomembno vlogo v slovenski literarni kulturi, saj so v procesu literarne recepcije s primarnega področja književnosti, diseminirali preko slikaniške knjižne oblike (npr. Martin Krpan, Mojca Pokrajculja, Zvezdica Zaspanka idr.). Vprašanje se glasi: Kako pisati poimenovanja literarnih/pravljičnih likov, z malo in/ali z veliko začetnico, kako jih sklanjati in kako jih opredeliti? Uveljavljena literarna terimonologija na področju mladinske literarne vede je -- literarni liki (M. Kobe: Sodobna pravljica, 1999–2000).
Najbolj znani literarni liki:
- Ciciban Juri Muri kosovirja Maček Muri Mojca Pokrajculja idr.
http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/32-Blazic.pdfhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov (v nastajanju)
- Muca Copatarica Pedenjped Pek Mišmač Piki Jakob Sapramiška Zverinice iz Rezije Zvezdica Zaspanka idr.
Morebitni primeri rabe termina v besedilih ali povezave do njih: Zanima me, kako pisati in/ali sklanjati neologizme (ali delne neologizme):
- bžraumps (B. A. Novak) čofli (A. Rozman) grdavšči (G. Kos) lebdivke (S. Makarovič) nebomska (deklica) (B. Gregorič) pingvinirati (S. Makarovič) rumcelj (A. Rozman) ščeper in mba (S. Makarovič) štramfelj (A. Rozman) tebomrazbov (S. Makarovič) (baronica) Tingengern (S. Makarovič) vošibki (A. R. Roza) zzzbudilka (B. A. Novak) žlopi (F. Lainšček) Primerov je še več, osredotočila sem se na najbolj pogoste.
Jezikovna
Raba pridevnikov »letno« in »poletno«
Že dolgo me moti uporaba pridevnika letno (letne gume, letno kopališče ...). Ni to prevzeto iz srbščine? Leto v slovenščini je vendar časovno obdobje in ne letni čas. Zakaj se torej ne uporablja pridevnik poletno?
Jezikovna
Razlaga pojmov iz kulinarike: »surovine«, »sestavine«, »delicije«
Zadnje čase v korpusih opažam pogostost besede surovina, zato me zanima, če je v gastronomiji njena raba pravilna. Uporabljamo v kulinariki sestavine, surovine ali kaj drugega? Ponujamo lokalno pridelane surovine, sestavine …? Je pravilna raba besede delicija, ki naj bi označevala okusno jed?
Jezikovna
Razmerje med »ki jih« in »katere« ter mnenje o hipotezi
Prevajam neko besedilo iz angleščine v slovenščino in sem se pri nekem stavku znašel v dilemi, zato potrebujem vaš strokoven nasvet.
Ali je pravilnejše, da stavek People you may know prevedem v Ljudje, ki jih mogoče poznaš ali pa v Ljudje, katere mogoče poznaš? Moje vprašanje se torej nanaša na razmerje med ki jih in katere.
O razmerju med ki in kateri ste že pisali, pa tam nekako ne najdem odgovora na moje specifično vprašanje. Ne vem, kaj je ustreznejše v mojem primeru.
Ko sem sam pri sebi ter brez strokovne literature razmišljal o razmerju med ki in kateri, se mi je zdela smiselna hipoteza ta, da podredni stavek uvedemo s ki, kadar glavni stavek izraža neki predmet oziroma stvar; podredni stavek s kateri pa uvedemo, kadar glavni stavek izraža živo bitje (torej človeka ali pa žival).
Imam denarnico, ki sem jo dobil za rojstni dan. (Denarnica je predmet oziroma stvar.) inImam prijatelja, kateri me zmeraj razume. (Prijatelj je živo bitje oziroma človek.)
Poleg odprave moje prevajalske dileme bi rad prejel tudi vaše strokovno mnenje glede mojega razmišljanja o razmerju med ki in kateri. Ali se vam zdi ta moja hipoteza vsaj malo smiselna z vidika vaše strokovnosti?
Jezikovna
Vejica pred »kot že dolgo ne«
Zanima me, ali je v navedenem primeru vejica in zakaj. Na pikniku so se zabavali(,) kot že dolgo ne.
Jezikovna
»Zasavska Sveta gora« in zapis velike začetnice
Zanima me velika začetnica pri poimenovanju hriba ZASAVSKA SVETA GORA.
Število zadetkov: 14
Dostopnost