Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: dahlina na steklu / dahlina jima je zmrzovala na bradi
1. mehki ali mehkejši del česa: srkati mečavo iz hruške, kumare / kruhova mečava sredica
♦ anat. mečava mehko vezivno tkivo med kostmi zgornjega, obokanega dela lobanje pri novorojenčku, dojenčku; mečava še ni zakostenela
// nav. ekspr. mehki, mesnati del telesa: mečava stegen
2. ekspr. mehka, razmočena tla: gaziti skozi mečavo v dolini; nevarna mečava
3. ekspr. mehek, rahel sneg: gaziti v belo mečavo / mečava na cesti je zmrzovala plundra
4. knjiž. mehkost: mečava prsi
● zunaj je mečava južno vreme, odjuga