Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
zlatíca zlatíce samostalnik ženskega spola [zlatíca]
    travniška rastlina z drobnimi, navadno rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Ranunculus
STALNE ZVEZE: kuna zlatica, opojna zlatica, plazeča zlatica, ripeča zlatica, vodna zlatica
ETIMOLOGIJA: ↑zlat

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dahlína -e ž (í)
vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: dahlina na steklu / dahlina jima je zmrzovala na bradi
SSKJ²
mečáva1 -e ž (ȃ)
1. mehki ali mehkejši del česa: srkati mečavo iz hruške, kumare / kruhova mečava sredica
♦ anat. mečava mehko vezivno tkivo med kostmi zgornjega, obokanega dela lobanje pri novorojenčku, dojenčku; mečava še ni zakostenela
// nav. ekspr. mehki, mesnati del telesa: mečava stegen
2. ekspr. mehka, razmočena tla: gaziti skozi mečavo v dolini; nevarna mečava
3. ekspr. mehek, rahel sneg: gaziti v belo mečavo / mečava na cesti je zmrzovala plundra
4. knjiž. mehkost: mečava prsi
● zunaj je mečava južno vreme, odjuga
Število zadetkov: 3