indíc -a m (ȋ)
nav. mn., knjiž. kar omogoča sklepanje na kaj; znak1, znamenje: mnogi indici pričajo, da je avtor kasneje svoje nazore spremenil; na podlagi indicev domnevati kaj
♦ pravn. znano dejstvo, iz katerega se sklepa na resničnost drugega, še ne znanega dejstva
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
inkluzíja in inklúzija -e ž (ȋ; ú)
mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge, vsebovanje: zapisati znak za inkluzijo
mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge, vsebovanje: zapisati znak za inkluzijo
SSKJ²
integrál -a m (ȃ)
1. mat. funkcija, dobljena z integriranjem: računati integral; integral funkcije; meja integrala; znak integrala / določeni integral z določenima mejama; nedoločeni integral s spremenljivo zgornjo mejo
2. knjiž. celota, skupnost: portretno slikarstvo je z integralom vseh portretov dalo jasno podobo dobe
1. mat. funkcija, dobljena z integriranjem: računati integral; integral funkcije; meja integrala; znak integrala / določeni integral z določenima mejama; nedoločeni integral s spremenljivo zgornjo mejo
2. knjiž. celota, skupnost: portretno slikarstvo je z integralom vseh portretov dalo jasno podobo dobe
SSKJ²
jêr -a m (ȇ)
jezikosl. trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, mehki znak: označevati mehkost soglasnika z jerom
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:
jezikosl. trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, mehki znak: označevati mehkost soglasnika z jerom
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:
SSKJ²
jéščnost -i ž (ẹ́)
lastnost ješčega človeka ali živali: čuditi se otrokovi ješčnosti; po ješčnosti znana pasma / prvi znak bolezni je bila zmanjšana ješčnost tek / količina hrane naj bo v sorazmerju z ješčnostjo izletnikov
lastnost ješčega človeka ali živali: čuditi se otrokovi ješčnosti; po ješčnosti znana pasma / prvi znak bolezni je bila zmanjšana ješčnost tek / količina hrane naj bo v sorazmerju z ješčnostjo izletnikov
SSKJ²
jôr in jór -a m (ȏ; ọ̑)
jezikosl. osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, trdi znak: zapisati jor
jezikosl. osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, trdi znak: zapisati jor
SSKJ²
SSKJ²
klasifikacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na klasifikacijo: klasifikacijski znak / spremeniti klasifikacijski sistem
♦ navt. klasifikacijska družba ustanova, ki nadzoruje gradnjo ladij in jim določa klaso
nanašajoč se na klasifikacijo: klasifikacijski znak / spremeniti klasifikacijski sistem
♦ navt. klasifikacijska družba ustanova, ki nadzoruje gradnjo ladij in jim določa klaso
SSKJ²
klícen -cna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na klicanje: klicni center; klicna naprava
♦ ptt klicni znak zvočni ali svetlobni znak, s katerim se kdo kliče k telefonskemu, telegrafskemu aparatu, napravi; klicna številka znak iz več številk, na podlagi katerega se dobi zaželena telefonska ali telegrafska zveza
nanašajoč se na klicanje: klicni center; klicna naprava
♦ ptt klicni znak zvočni ali svetlobni znak, s katerim se kdo kliče k telefonskemu, telegrafskemu aparatu, napravi; klicna številka znak iz več številk, na podlagi katerega se dobi zaželena telefonska ali telegrafska zveza
SSKJ²
kljúč -a m (ú)
1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa; vtakniti ključ v ključavnico; odkleniti, zakleniti s ključem; ponarejen ključ; ključ od stanovanja, hišnih vrat; šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime / patentni ključ
// takšna priprava za navijanje česa: avtomobilček ima tudi ključ / ura s ključem
2. priprava za odpiranje konzerv: s ključem odpreti škatlo sardin / ključ za odpiranje konzerv
3. priprava za odvijanje in privijanje matic in nekaterih vijakov: uporabljati ključ / te vijake je treba priviti s ključem / francoski ključ francoz / ključi za matice
4. navadno s prilastkom z dogovorom določen način, sistem, po katerem se kaj rešuje: seznaniti se s ključem za delitev dohodka / ceniki so narejeni po enotnem, zadnjem ključu / dešifrirni ključ
// ekspr. kar omogoča, da se kaj doseže, razjasni, reši: najti ključ do sreče, uspeha / prav v tem je ključ za razumevanje, rešitev problema
5. nav. mn., nar. serpentina, vijuga: na ključih se je voz nagibal / jarek preseka pot v velikem ključu ovinku
6. prenosna pomnilniška naprava s priklopom USB: podatki so shranjeni na ključu; pametni, pomnilniški ključ / ključ USB
● ekspr. jutri dobijo ključe se lahko vselijo (v stanovanje, hišo); ekspr. izročiti ključe od blagajne prepustiti blagajno in blagajniške posle; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; ekspr. vse ima pod ključem zaklenjeno
♦ agr. ključ odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; biol., min. določevalni ključ; geogr. dom v ključu dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; glasb. ključ znak, ki določa višino not na črtovju; altovski ključ; basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; ptt šifrirni ključ ali ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila; teh. cevni ključ; brada ključa del ključa, ki prijemlje v ključavnico
1. kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice: vzeti ključ iz žepa; vtakniti ključ v ključavnico; odkleniti, zakleniti s ključem; ponarejen ključ; ključ od stanovanja, hišnih vrat; šop ključev / ključ slabo odpira, ne prime / patentni ključ
// takšna priprava za navijanje česa: avtomobilček ima tudi ključ / ura s ključem
2. priprava za odpiranje konzerv: s ključem odpreti škatlo sardin / ključ za odpiranje konzerv
3. priprava za odvijanje in privijanje matic in nekaterih vijakov: uporabljati ključ / te vijake je treba priviti s ključem / francoski ključ francoz / ključi za matice
4. navadno s prilastkom z dogovorom določen način, sistem, po katerem se kaj rešuje: seznaniti se s ključem za delitev dohodka / ceniki so narejeni po enotnem, zadnjem ključu / dešifrirni ključ
// ekspr. kar omogoča, da se kaj doseže, razjasni, reši: najti ključ do sreče, uspeha / prav v tem je ključ za razumevanje, rešitev problema
5. nav. mn., nar. serpentina, vijuga: na ključih se je voz nagibal / jarek preseka pot v velikem ključu ovinku
6. prenosna pomnilniška naprava s priklopom USB: podatki so shranjeni na ključu; pametni, pomnilniški ključ / ključ USB
● ekspr. jutri dobijo ključe se lahko vselijo (v stanovanje, hišo); ekspr. izročiti ključe od blagajne prepustiti blagajno in blagajniške posle; ekspr. dvakrat je obrnil ključ zaklenil; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; ekspr. vse ima pod ključem zaklenjeno
♦ agr. ključ odrezan del rozge ameriške trte za cepljenje z žlahtno trto; biol., min. določevalni ključ; geogr. dom v ključu dom, pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; glasb. ključ znak, ki določa višino not na črtovju; altovski ključ; basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; G ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; violinski ključ G ključ na drugi črti črtovja; ptt šifrirni ključ ali ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila; teh. cevni ključ; brada ključa del ključa, ki prijemlje v ključavnico
SSKJ²
kljúkica -e ž (ú)
1. manjšalnica od kljuka: pritisne na kljukico in vrata se odprejo / vzvod s kljukico / plašč je obesila na kljukico
2. pog. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: otrok ji je z veseljem podajal kljukice / kljukice za perilo
3. majhen, kljuki podoben znak nad črko ali pod njo kot njen sestavni del: ko piše, rad izpušča kljukice; kljukica na č
♦ anat. laktna kljukica kaveljčast izrastek podlahtnice v komolcu, ki preprečuje njeno pregibanje nazaj; bot. kljukica zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin
1. manjšalnica od kljuka: pritisne na kljukico in vrata se odprejo / vzvod s kljukico / plašč je obesila na kljukico
2. pog. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: otrok ji je z veseljem podajal kljukice / kljukice za perilo
3. majhen, kljuki podoben znak nad črko ali pod njo kot njen sestavni del: ko piše, rad izpušča kljukice; kljukica na č
♦ anat. laktna kljukica kaveljčast izrastek podlahtnice v komolcu, ki preprečuje njeno pregibanje nazaj; bot. kljukica zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin
SSKJ²
kóda1 -e ž (ọ̑)
dogovorjen znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določen podatek, informacijo: programska koda; izračunati zapisane kode števil / abecedna, številčna koda / varnostna koda; ključavnica s štirištevilčno kodo / bar koda črtna koda; črtna koda niz temnih črt z vmesnim svetlejšim prostorom, ki elektronski napravi omogoča odčitavanje določenih informacij o proizvodu
// sistem takih znakov: sestaviti kodo; pisanje kode za operacijski sistem; rač. urejevalnik kode
dogovorjen znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določen podatek, informacijo: programska koda; izračunati zapisane kode števil / abecedna, številčna koda / varnostna koda; ključavnica s štirištevilčno kodo / bar koda črtna koda; črtna koda niz temnih črt z vmesnim svetlejšim prostorom, ki elektronski napravi omogoča odčitavanje določenih informacij o proizvodu
// sistem takih znakov: sestaviti kodo; pisanje kode za operacijski sistem; rač. urejevalnik kode
SSKJ²
kóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kod1 ali koda1: kodni znak / urediti katalog po kodnem sistemu
nanašajoč se na kod1 ali koda1: kodni znak / urediti katalog po kodnem sistemu
SSKJ²
kokárda -e ž (ȃ)
nekdaj znak, navadno z barvami državne zastave ali z grbom: prišiti kokardo na čepico / dijaki s slovenskimi kokardami / fašistična kokarda
nekdaj znak, navadno z barvami državne zastave ali z grbom: prišiti kokardo na čepico / dijaki s slovenskimi kokardami / fašistična kokarda
SSKJ²
končáj -a m (ȃ)
1. jezikosl. končni del besede ne glede na njen morfemski sestav: končaji in končnice
2. glasb. znak za konec skladbe ali dela skladbe:
● star. da bi te končaj da bi te šment, da bi te vrag
1. jezikosl. končni del besede ne glede na njen morfemski sestav: končaji in končnice
2. glasb. znak za konec skladbe ali dela skladbe:
● star. da bi te končaj da bi te šment, da bi te vrag
SSKJ²
kongregacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kongregacijo: kongregacijski odbori / kongregacijski znak
nanašajoč se na kongregacijo: kongregacijski odbori / kongregacijski znak
SSKJ²
kontrólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kontrolo ali kontroliranje: kontrolni ukrepi / kontrolni oddelek; kontrolni organ; mednarodna kontrolna komisija / kontrolni aparat; letališko poslopje s kontrolnim stolpom; kontrolna ura / kontrolni listek, znak; kontrolna izkaznica / bolnik je prišel na kontrolni pregled / kontrolni izpit; imeti kontrolno vajo
♦ ptt kontrolni žig žig, s katerim se potrdi točnost podatkov na nakaznici; strojn. kontrolna lučka, žarnica lučka, žarnica, ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi; šol. kontrolna naloga naloga, s katero se kontrolira znanje; šport. kontrolna postaja postaja za kontrolo opravljene poti tekmovalcev; skrita postaja, ki jo morajo tekmovalci najti
nanašajoč se na kontrolo ali kontroliranje: kontrolni ukrepi / kontrolni oddelek; kontrolni organ; mednarodna kontrolna komisija / kontrolni aparat; letališko poslopje s kontrolnim stolpom; kontrolna ura / kontrolni listek, znak; kontrolna izkaznica / bolnik je prišel na kontrolni pregled / kontrolni izpit; imeti kontrolno vajo
♦ ptt kontrolni žig žig, s katerim se potrdi točnost podatkov na nakaznici; strojn. kontrolna lučka, žarnica lučka, žarnica, ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi; šol. kontrolna naloga naloga, s katero se kontrolira znanje; šport. kontrolna postaja postaja za kontrolo opravljene poti tekmovalcev; skrita postaja, ki jo morajo tekmovalci najti
SSKJ²
kòv1 kôva in kôv -a m (ȍ ó; ȏ)
1. knjiž. kovanje: kov jekla / dati v kov
// num. vtisnjen znak, podoba (na novcu): opremiti s kovom / enostranski, dvostranski kov
2. nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: sin je čisto drugega, drugačnega kova kot oče; ljudje istega kova si ne morejo nasprotovati; ni bila takega kova, da bi tvegala / umetniki manjšega kova
● naš oče je človek starega kova v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov
1. knjiž. kovanje: kov jekla / dati v kov
// num. vtisnjen znak, podoba (na novcu): opremiti s kovom / enostranski, dvostranski kov
2. nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: sin je čisto drugega, drugačnega kova kot oče; ljudje istega kova si ne morejo nasprotovati; ni bila takega kova, da bi tvegala / umetniki manjšega kova
● naš oče je človek starega kova v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov
SSKJ²
kozmográm -a m (ȃ) v kozmologiji
simbolični znak, ki z geometričnim vzorcem upodablja univerzalno celoto duhovnega sveta, pogosto namenjen meditaciji: vklesati kozmogram v steber; kamen z kozmogramom
simbolični znak, ki z geometričnim vzorcem upodablja univerzalno celoto duhovnega sveta, pogosto namenjen meditaciji: vklesati kozmogram v steber; kamen z kozmogramom
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 13
- Naslednja »
Število zadetkov: 256
Dostopnost