čudo1 -esa (čudu, čudo) samostalnik srednjega spola1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v povedkovni rabi opozorilno znamenje, znak
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. duševno stanje, ki je odziv na nenavadno dejanje, dogodek; SODOBNA USTREZNICA: začudenje, presenečenje
4. navadno v zvezah s falš, lažniv, hudičev, zlodjev nenavadno dejanje ali dogodek nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero
5. navadno v zvezi z morski nenavadno, grozljivo bitje, ki živi v morju; SODOBNA USTREZNICA: morska pošast
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.