Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali sta besedi »džamija« in »mošeja« sopomenki?

Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.

Celotno geslo ePravopis
Bernoullijev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bernoullijeva Bernoullijevo pridevnik
IZGOVOR: [bernúlijeu̯], ženski spol [bernúlijeva], srednji spol [bernúlijevo]
ZVEZE: Bernoullijeva enačba
bíkov bíkova bíkovo pridevnik [bíkou̯ bíkova bíkovo]
    2. manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikovski
STALNE ZVEZE: bikova kri
ETIMOLOGIJA: bik
Celotno geslo ePravopis
Briggsov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Briggsova Briggsovo pridevnik
IZGOVOR: [bríksou̯], ženski spol [bríksova], srednji spol [bríksovo]
ZVEZE: Briggsov logaritem
Celotno geslo ePravopis
celina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
celine samostalnik ženskega spola
velika, sklenjena površina kopnega
IZGOVOR: [celína], rodilnik [celíne]
ZVEZE: črna celina, peta celina, stara celina, nova celina, zelena celina
Celotno geslo ePravopis
Diderot
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Diderota samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski pisatelj in filozof
IZGOVOR: [didró], rodilnik [didrója]
BESEDOTVORJE: Diderotov in Diderotev
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]
    1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis
      1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
    2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
kardinál kardinála samostalnik moškega spola [kardinál]
    najvišji dostojanstvenik v Katoliški cerkvi, ki ga imenuje papež
STALNE ZVEZE: rdeči kardinal
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kardinal) iz clat. (episcopus) cardinalis, dobesedno ‛glavni škof’, iz kardinalen
Celotno geslo ePravopis
knajpov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
knajpova knajpovo pridevnik
IZGOVOR: [knájpou̯], ženski spol [knájpova], srednji spol [knájpovo]
ZVEZE: Kneippovo/knajpovo zdravljenje, Kneippova/knajpova kopel
PRIMERJAJ: Kneippov
Celotno geslo ePravopis
Kneippov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kneippova Kneippovo pridevnik
IZGOVOR: [knájpou̯], ženski spol [knájpova], srednji spol [knájpovo]
ZVEZE: Kneippovo/knajpovo zdravljenje, Kneippova/knajpova kopel
PRIMERJAJ: knajpov
Celotno geslo Etimološki
malvazȋja -e ž
Celotno geslo ePravopis
Nabucco
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Nabucca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
opera Giuseppeja Verdija
IZGOVOR: [nabúko], rodilnik [nabúka]
Celotno geslo Frazemi
oblíčje Frazemi s sestavino oblíčje:
izbrísati kàj z oblíčja zêmlje
Celotno geslo ePravopis
Ortega y Gasset
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ortege y Gasseta in Ortega y Gasset Ortega y Gasseta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
španski filozof, esejist in literarni kritik
IZGOVOR: [ortéga i gasét], rodilnik [ortége i gaséta] in [ortéga i gaséta]
BESEDOTVORJE: Gassetov
PRIMERJAJ: Gasset
plétna plétne; tudi plétnja samostalnik ženskega spola [plétna]
    lesen čoln s ploskim dnom in streho ter dvema vesloma za prevoz turistov na Blejski otok
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. Plätten < stvnem. platta, prevzeto iz srlat. plat(t)a ‛plovilo s ploskim dnom’ - več ...
Celotno geslo Frazemi
sín Frazemi s sestavino sín:
Ábrahamov sín, Ádamov sín, bíti právi sín kóga/čésa, bíti [právi] sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, (kot) izgubljêni sín
Prekmurski
slokobásti -a -o prid. kriv, neraven: Znamenito je vu deli zidára, da sztene szlokobászte nedo KAJ 1870, 74
Prekmurski
tá tóu tudi kaz. zaim.
I. v pridevniški rabi ta: Ovo té národ je eden KOJ 1833, VIII; Teda veli tomi csloveki KŠ 1771, 38; Sibo tomi pojbári je pod nogé vcseſzno KM 1790, 18; Ar jaj tomi jedinomi SIZ 1807, 5; ſzam na té csio od tébe ſztvorjeni KM 1783, 3; miszlévsi, ka té glász razmi AI 1875, kaz. br. 7; kerſchánſztvo natom ſzveiti zové TF 1715, 23; tebé na tom ſzveiti dicsimo SM 1747, 55; kaj je vtim dnévi Kriſztus gori ſztano KŠ 1754, 24; Gda bi ſteo natom ſzvejti, Ftisati tou nevolo BKM 1789, 14; ſtera ſzo na tom ſzvejti KM 1796, 3; Natom ſzvejti je tve 'sivlejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; Glih rávno ſzteim tálom TF 1715, 39; priſztoupila ſzta knyemi tiva ſzlepcza KŠ 1771, 30; raſzrdili ſzo ſze na tiva dvá brata KŠ 1771, 66; vzeme tivi dvej ribici KŠ 1771, 198; Sto ſzo tej ſzinouvje KŠ 1754, 31; Tej tákſi ſze pa naj prvle ſzküſzijo KŠ 1771, 637; Tê kosi szo tak naprávleni AI 1875, kaz. br. 8; Zracsúnaj mi naprej téjh knige KŠ 1754, 3; Ki nám je do tej mao, dao BKM 1789, 353; Tejm tákſim záto zapovidávamo KŠ 1771, 630; V-tejh (varih) szo sze kotali KOJ 1848, 6; ſztimi neimimi jünczi TF 1715, 4; med tejmi Bo'sánſzkimi Perſonami imenüje KMK 1780, 8; Kai potribüje ta Zápoved TF 1715, 12; Ta reics Kristusseva SM 1747, 40; Ka dá zdr'závczom té zapouvidi KŠ 1754, 59; Bi bio sors nas vu té blôdnoszti szpári KAJ 1848, 7; ka-ko toi máloi Deczi TF 1715, 8; ſchés dugo ſiv biti natoi zemli TF 1715, 15; Ka pa zapovidáva Boug vtoj zapouvidi KŠ 1754, 21; obdr'zi me vtoj vori BKM 1789, 7; neboidi náz ſzrám ſztov málov Deczov ſze vcſiti TF 1715, 8; Sztom vörom ſze bátrivim BKM 1789, 7; Z-touv szvojoj dobroutov je vráta goriodpro KOJ 1848, 10; Vcsio náz tetri zapoveidi TF 1715, 12; Té szo escse celô nôve KAJ 1870, 6; Koterie rázum teh recseh TF 1715, 18; Steri pa tejm ricsém ne vörje KŠ 1754, 210; Sti té kni'zicze KŠ 1771, A8a; Boug náz ſzteimi ricſmi kſzebi ſche pritégnoti TF 1715, 26; to je moje Teilo SM 1747, 39; steroga najménsi táo toga cêloga imé noszi AIN 1876, 10; vtom tákſem ſzpoznanyi náſz povéksávaj KŠ 1771, 846; Nad tejm ſztvorjenyom dabi ſze radüvao SIZ 1807, 7; Ka ſze vcsimo ſztej csüdni dejl KM 1796, 4
II. v samostalniški rabi ta: Pitas sto je te SM 1747, 79; Árſzmo mi toga a ni ednoga nei vreidni TF 1715, 29; Ar je on proti tomi, ſzveiti, bláseni bil SM 1747, 4; Steri, vörje tomi, ſteri je mené poſzlao KŠ 1754, 141; Tomi szo Goszpoud taki regulo povedali KOJ 1845, 4; ſzin, toga poſzlüſaite TF 1715, 38; nátom bojdite, da ſze nájdete vu méri KŠ 1771, 723; Ne zadovoli ſze ſztejm KŠ 1771, A8b; rokou polo'sivſi zatejm na prſzi KMK 1780, 9; ſcse pred tejm toga BKM 1789, 164; Bojtár de, i z-têm, 'ze vsze má KAJ 1870, 9; pa sz-tem z-vrácsi AI 1875, kaz. br. 7; tejva vám vſza na znánye dáta KŠ 1771, 610; Tejva ſzta ládala z-vſzov zemlouv KM 1790, 8; Tiva dvá ſzta ſzi küpüvala KM 1790, 26; med tejma eden pride KOJ 1833, 142; ſze perti Boug, vſzeim teim TF 1715, 18; tim ſteriſzo naz zbantüvali TF 1715, 29; Boug protivnik i toj, ſtero BKM 1789, 8; katechismus, touie tou krátki návuk vöre TF 1715, 1; Znamenito dugoványe je tou SIZ 1807, 6; tô vſze ſze i v-eti .. nahája BKM 1789, II; liki sze tô previditi dá KAJ 1848, IV; To je po iméni trsztnata vüs AI 1875, kaz. br. 5; Pite vſzi ztoga SM 1747, 40; toga ocsi dolſzki kouvranye vö ſzklivéjo KŠ 1754, 32; je nej potrejbno kaj od toga drügim gúcsati KŠ 1771, 615; nego je zvün toga potrejbno, naj KMK 1780, 4; on, ki je tiva dvá talentoma vzéo KŠ 1771, 85; Eſcse pred tejm toga .. Pri tebi je naſe delo dokoncſano BKM 1789, 164; nej li je mogao 'ſiveti, brezi toga, ka bi ſze za druge ſzkrbo KM 1790, 84; liki nász od toga piſzmo ſzvéto vcsi SIZ 1807, VI; Za toga volo, csi gli do hüdili KOJ 1833, VI; skolniki sze je od toga kihati zacsnilo KOJ 1845, 4; Moremo 'ziveti sztoga, ka je nam mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8; plemen, toga razločávanje AI 1878, 4; nai vörje tomi kai piſzmo právi TF 1715, 42; Ktomi escse tudi ſzem djáo eden Pridavek KŠ 1754, 8b; Mi lidjé ſzmo ktomi neſzpodobni BKM 1789, 178; doſzta je potrejbno k-tomi, naj z-mele krüh bode KM 1790, 30; Gedrnoszt sze 'zelê k-tomi KAJ 1870, 6; i tou vörjem kai eto moje delo priétno bode TF 1715, 9; Odkuda znás ti tou SM 1747, 39; Tou doprnásajo kautlarje KŠ 1754, 50; i dén i mejſzecz i leto náto KŠ 1771, 783; dönok je séſzt dnévov na tou odloucso KM 1796, 4; Goszpôd gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; 'Ze dávno szem 'zelo jasz tô KAJ 1870; tô jasz dobro znam AI 1875, kaz. br. 7; Rusz sze na tô trüca AIP 1876, br. 6, 4; ino nyega potom obecſányi opomina TF 1715, 42; i vtom iſztine nejga KŠ 1754, 84; bojdi nam v-tom vſzem k-pomôcsi BRM 1823, 3; ſzteim vecs Düſſicz opadnüje TF 1715, 3; i tak ſzem ſztem zadovolen SM 1747, 72; ár ſztejm vadlüjem naj prvo KŠ 1754, 86; I nad tejm ſzo prisli vucseniczke KŠ 1771, 276; Eta ſzo tá, ſtera oſzkrunijo csloveka KŠ 1771, 51; i, ka ſzo nyemi tá vcsinili KŠ 1771, 307; Jeli vſza tá ti vörjes KMS 1780, B3
Celotno geslo ePravopis
Zaharijev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zaharijeva Zaharijevo pridevnik
IZGOVOR: [zaharíjeu̯], ženski spol [zaharíjeva], srednji spol [zaharíjevo]
SSKJ²
znamenít -a -o prid., znamenítejši (ȋ)
zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan: znamenit pisatelj, vojskovodja; znameniti Slovenci
// zaradi izrednih, posebnih lastnosti splošno znan: znamenit muzej; znamenita letovišča / znamenit dogodek / to je bilo v znamenitem letu 1848; znamenito pismo / biti znamenit po lepoti
    znameníto 
    1. prislov od znamenit: znamenito odgovarjati
    2. knjiž. izraža visoko stopnjo, mero: znamenito vplivati na dogodke; biti znamenito bistrega duha
Število zadetkov: 23