nalepotíčiti -im dov. -en -ena; nalepotíčenje (í ȋ) koga/kaj ~ nevesto
nalepotíčiti se -im se (í ȋ) znati se nalepotičiti
Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|
neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih
neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|
po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|
neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih
neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|
po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|
neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
Pravopis
obnášati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; obnášanje (ȃ) vesti se: znati se obnašati; publ. Vlada se ne ~a pametno → ne ravna, ne ukrepa
Pravopis
obstánek -nka m, pojm. (ȃ) boj za ~; narodni ~; publ. zagotoviti si ~ v ligi |nadaljnjo uvrščenost|; poud.: boj za goli ~ |za ohranitev življenja|; ne imeti ~a pri učenju |ne znati vztrajati|; Denar pri njem nima ~a |ne hrani ga; je zapravljiv|; neobč. prenehanje društva po nekajletnem ~u po obstoju, obstajanju
Pravopis
obúvati -am nedov. -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; obúvanje (ú) koga/kaj ~ čevlje; obuvati komu kaj ~ otroku nogavice
obúvati se -am se (ú) znati se obuvati
obúvati se -am se (ú) znati se obuvati
Pravopis
obvládati -am dov. -an -ana; obvládanje (á; ȃ) koga/kaj ~ napadalca; ~ strah; poud. Obvladal ga je nemir |postal je nemiren|; nedov. ~ tuji jezik; ~ svet; publ. Voznik ni mogel več ~ vozila usmerjati, voditi
obvládati se -am se (á; ȃ) znati se obvladati
obvládati se -am se (á; ȃ) znati se obvladati
Pravopis
odrézati -réžem dov. -an -ana; odrézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ grozd; ~ več kosov blaga; ~ vejo od drevesa; poud. odrezati koga/kaj od česa Sneg jih je odrezal od mesta |ločil|; odrezati komu/čemu kaj ~ otroku kos kruha; ~ bolniku nogo odstraniti z operacijo; ~ rožam peclje
odrézati se -réžem se (ẹ́ ẹ̑) poud.: ~ ~ na tekmovanju |izkazati se|; znati se odrezati |kratko, učinkovito odgovoriti|
odrézati se -réžem se (ẹ́ ẹ̑) poud.: ~ ~ na tekmovanju |izkazati se|; znati se odrezati |kratko, učinkovito odgovoriti|
Pravopis
Pravopis
orientírati -am [ije] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; orientíranje (ȋ) kaj ~ daljnogled na sever naravnati; orientirati koga k/h čemu ~ ženske k politiki usmeriti; orientirati koga v kaj ~ sina v študij ekonomije usmeriti
orientírati se -am se (ȋ) po kom/čem ~ ~ ~ zvezdah ravnati se, usmerjati se; publ. ~ ~ ~ uradni politiki zgledovati se, ravnati se; znati se orientirati
orientírati se -am se (ȋ) po kom/čem ~ ~ ~ zvezdah ravnati se, usmerjati se; publ. ~ ~ ~ uradni politiki zgledovati se, ravnati se; znati se orientirati
Pravopis
pazíti in páziti -im nedov. pázi -te in -íte, -èč -éča; pázil -íla, pázit, pázen -a; pázenje; (pázit) (í/ȋ/á ȃ) koga Dopoldne ~i sosedove otroke; paziti na koga/kaj ~ ~ hišo; znati ~ nase; Učenci premalo ~ijo
pazíti se in páziti se -im se (í/ȋ/á ȃ) poud. koga/česa Njega se vsi ~ijo |izogibajo, bojijo|; poud. paziti se pred kom/čim ~ ~ ~ nevarnostjo |izogibati se nevarnosti|; Fant, pazi se |izraža grožnjo, svarilo|
pazíti se in páziti se -im se (í/ȋ/á ȃ) poud. koga/česa Njega se vsi ~ijo |izogibajo, bojijo|; poud. paziti se pred kom/čim ~ ~ ~ nevarnostjo |izogibati se nevarnosti|; Fant, pazi se |izraža grožnjo, svarilo|
Pravopis
pêči pêčem nedov., 3. os. mn., neobč. pekó, pêci -íte, pekóč; pékel pêkla, pèč/pêč, pečèn -êna; pečênje; (pèč/pêč) (é) kaj ~ kruh; znati ~; peči koga Rana ga ~e; poud. Vest ga ~e |očita si krivdo|; brezos. ~e me v prsih
pêči se pêčem se (é) Meso se že ~e; poud. ~ ~ na soncu |biti, zadrževati se|
pêči se pêčem se (é) Meso se že ~e; poud. ~ ~ na soncu |biti, zadrževati se|
Pravopis
poznáti -znám nedov.; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ koga po hoji; dobro ~ evropsko književnost; poud.: ~ koga do obisti, do jeter |poznati vse njegove (slabe) lastnosti|; Bolnik nikogar ne ~a |ni pri zavesti|
poznáti se -ám se (á ȃ) Midva se že ~ava; poznati se komu/čemu Delu se ~a naglica; brezos. Noseča je, pa se ji še ne ~a; poznati se z/s kom ~ ~ s profesorjem
poznáti se -ám se (á ȃ) Midva se že ~ava; poznati se komu/čemu Delu se ~a naglica; brezos. Noseča je, pa se ji še ne ~a; poznati se z/s kom ~ ~ s profesorjem
Pravopis
právi -a -o (ȃ) ~ podatek; On je ~ Ljubljančan |po izvoru iz Ljubljane|; geom. ~ kot; ~a stran kovanca prednja; poud.: ~a reč, če ima avto |izraža omalovaževanje|; imeti glavo na ~em mestu |znati pametno premišljevati, ravnati|; Že dolgo ni bilo ~ega dežja |obilnega|; nevtr. Ta zvezek ni ~; knj. pog. Noga še ni ~a zdrava; pravi za koga/kaj Ta družba ni ~a zate
právi -ega m, člov. (ȃ) dočakati ~ega
práva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) knj. pog. Ni še srečal ~e |našel zanj primernega dekleta|; nečlov., poud.: Če misliš, da je tvoja ~, pa naredi po svoje |če misliš, da je prav, kar trdiš|; izreči, zadeti ~o |pravo misel, besedo|; knj. pog. biti pri ~i pameten, razsoden; duševno zdrav
právost -i ž, pojm. (ȃ)
právi -ega m, člov. (ȃ) dočakati ~ega
práva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) knj. pog. Ni še srečal ~e |našel zanj primernega dekleta|; nečlov., poud.: Če misliš, da je tvoja ~, pa naredi po svoje |če misliš, da je prav, kar trdiš|; izreči, zadeti ~o |pravo misel, besedo|; knj. pog. biti pri ~i pameten, razsoden; duševno zdrav
právost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
prebújati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prebújanje (ú) koga/kaj ~ otroka; poud. znati ~ zanimanje |vzbujati|; prebujati koga/kaj iz česa ~ otroka iz spanja
prebújati se -am se (ú) počasi se prebujati; poud. Pomlad se ~a |se pojavlja, nastaja|
prebújati se -am se (ú) počasi se prebujati; poud. Pomlad se ~a |se pojavlja, nastaja|
Pravopis
precenjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; precenjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ denar; neobč. znati ~ ljudi presojati
precenjeváti se -újem se (á ȗ) Rad se ~uje
precenjeváti se -újem se (á ȗ) Rad se ~uje
Pravopis
prenarêjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prenarêjanje (é) kaj ~ oblačila
prenarêjati se -am se (é) neobč. Znati se prenarejati pretvarjati se
prenarêjati se -am se (é) neobč. Znati se prenarejati pretvarjati se
Pravopis
prepoznáti -znám dov. prepoznánje; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj po čem ~ soseda po hoji; ~ utopljenca
prepoznáti se -am se (á ȃ) komaj se prepoznati v ogledalu
prepoznáti se -am se (á ȃ) komaj se prepoznati v ogledalu
Pravopis
pretvárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pretvárjanje (á) kaj v kaj ~ vodno energijo v električno
pretvárjati se -am se (á) znati se pretvarjati
pretvárjati se -am se (á) znati se pretvarjati
Pravopis
priblížati -am dov. -an -ana; priblížanje (ȋ) koga/kaj komu/čemu ~ šolo učencem; ~ vozilo robu cestišča; približati kaj k/h čemu ~ stol k mizi
priblížati se -am se (ȋ) komu/čemu ~ ~ cilju; znati se približati mladim; Stališča držav so se na konferenci približala; Večer se je približal
priblížati se -am se (ȋ) komu/čemu ~ ~ cilju; znati se približati mladim; Stališča držav so se na konferenci približala; Večer se je približal
Pravopis
pridobríkati se -am se dov. (í; ȋ) Pes se je pridobrikal h gospodarju; neobč. pridobrikati se komu/čemu znati se pridobrikati ljudem
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 67
Dostopnost