prihlíniti -im dov. prihlínjen -a; prihlínjenje (í ȋ) kaj ~ privilegije zase
prihlíniti se -im se (í ȋ) komu znati se komu prihliniti
Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
priznáti -znám dov. priznánje; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ novo državo; ~ krajo; ~ umetnika; priznati komu/čemu kaj ~ delavcu dodatek za ločeno življenje; priznati koga/kaj za koga/kaj ~ kaj za pravilo; ~ koga za sina; priznati koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ gospodarja za pravičnega
Pravopis
razigrávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; razigrávanje (ȃ) koga/kaj znati ~ družbo
razigrávati se -am se (ȃ) ~ ~ v veseli družbi
razigrávati se -am se (ȃ) ~ ~ v veseli družbi
Pravopis
razmíšljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razmíšljanje (í) o kom/čem ~ ~ življenjskih vprašanjih; znati ~
Pravopis
razpoznáti -znám dov. razpoznánje; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ mater po glasu; neobč. ~ ponesrečenca prepoznati; ~ predmete; neobč. razpoznati koga/kaj od koga/česa ~ dobro od zlega ločiti
razpoznáti se -ám se (á ȃ) neobč. ~ ~ v prostoru orientirati se
razpoznáti se -ám se (á ȃ) neobč. ~ ~ v prostoru orientirati se
Pravopis
reprezentírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; reprezentíranje (ȋ) koga/kaj na posvetovanju ~ vlado zastopati, predstavljati; neobč. znati ~ javno nastopati; delati dober vtis
Pravopis
sabljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; sabljánje; (-àt) (á ȃ) znati ~
sabljáti se -ám se (á ȃ) |dvobojevati se s sabljo|
sabljáti se -ám se (á ȃ) |dvobojevati se s sabljo|
Pravopis
spoznáti -ám dov., star. spoznávši; spoznánje; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ nove goste; ~ delovanje stroja; ~ prijatelja po glasu; publ. ~ koga za krivega odločiti, da je kriv; publ. spoznati koga/kaj z/s kom/čim ~ predsednika s tajnico → seznaniti; ~ urednika s predpisi → seznaniti
spoznáti se -ám se (á ȃ) publ. z/s kom/čim → seznaniti se; nedov. spoznati se na kaj ~ ~ ~ glasbo; dvovid. V mestu se slabo ~a
spoznáti se -ám se (á ȃ) publ. z/s kom/čim → seznaniti se; nedov. spoznati se na kaj ~ ~ ~ glasbo; dvovid. V mestu se slabo ~a
Pravopis
Pravopis
súkati -am in súkati súčem nedov. -aj -ajte tudi -ájte in -i -ite, -ajóč in -èč -éča, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; súkanje tudi sukánje (ú; ú) koga/kaj ~ nit; ~ raženj; poud.: živahno ~ dekleta na plesu |vrteti|; znati ~ jezik |spretno govoriti|
súkati se -am se in súkati se súčem se (ú; ú) Dim se ~a proti nebu; poud.: znati se sukati v visoki družbi |se vesti|; Hitrost se ~a okoli sedemdeset kilometrov na uro |je|; poud. sukati se okoli, okrog koga/česa Njegove misli se ~ajo okrog dekleta |misli na dekle|; Pogovor se ~a okoli zadnjih dogodkov |govorijo o njih|
súkati se -am se in súkati se súčem se (ú; ú) Dim se ~a proti nebu; poud.: znati se sukati v visoki družbi |se vesti|; Hitrost se ~a okoli sedemdeset kilometrov na uro |je|; poud. sukati se okoli, okrog koga/česa Njegove misli se ~ajo okrog dekleta |misli na dekle|; Pogovor se ~a okoli zadnjih dogodkov |govorijo o njih|
Pravopis
šahírati -am nedov. -ajóč; šahíranje (ȋ) znati ~; šahirati z/s kom/čim ~ s prvakom; publ. ~ z malimi narodi |onemogočati jim samostojno odločanje|
Pravopis
Pravopis
štéti štêjem nedov. štèj/štêj štêjte, -óč; štèl/štél štéla, štét, štét -a; štétje; (štèt/štét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ drevesa na vrtu; ~ pisatelja med slavne ljudi; ~ sebe zraven; šteti koga/kaj za koga/kaj Ne ~e ga več za sina; To dejanje ~emo za upor; šteti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ otroka za srečnega; To ravnanje ~emo za napačno; znati ~; poud. ~e samo dokaz |upošteva se|; neobč.: Hlev ~e k hiši spada; To ne ~e v redno delo sodi; ~ dvajset let biti star
štéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca
štéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|
štéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca
štéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|
Pravopis
Pravopis
taktizírati -am nedov. -ajóč; taktizíranje (ȋ) poud. |preračunljivo ravnati|: znati ~; taktizirati z/s kom ~ z nasprotnikom
Pravopis
uméti úmem, star. uméti umêjem dvovid. -i -ite/-íte, star. -èj/-êj -êjte, nedov. -èč -éča, star. -óč; -èl/-él -éla tudi úmel -éla, -èt/-ét, úmljen -a; umétje; (-èt/-ét) (ẹ́ ú; ẹ́ ȇ) neobč. koga/kaj ~ besede razumeti, dojeti; Malokdo ~e reveža razume; ~ brati znati
uméti se úmem se, star. uméti se umêjem se (ẹ́ ú; ẹ́ ȇ) neobč. na koga/kaj ~ ~ ~ glasbo razumeti se, spoznati se; neobč. Dobro so se umeli se razumeli
uméti se úmem se, star. uméti se umêjem se (ẹ́ ú; ẹ́ ȇ) neobč. na koga/kaj ~ ~ ~ glasbo razumeti se, spoznati se; neobč. Dobro so se umeli se razumeli
Pravopis
užívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; užívanje (í) kaj ~ lahko hrano; ~ prednosti |jih biti deležen|; pravn. ~ zemljišče; znati ~
Pravopis
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
Pravopis
vozíti vózim nedov. vôzi -íte, -èč -éča; vôzil -íla, vôzit, vóžen -a; (vôzit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj znati ~ avto; ~ slavljenca v kočiji; ~ pridelke na trg; knj. pog. voziti z/s kom Z ženo lepo ~ita shajata; Vlak ~i vsako uro; knj. pog. Ti pa, vozi izgini, pojdi
vozíti se vózim se (í/ȋ ọ́) z/s čim ~ ~ z avtomobilom; ~ ~ na kolesu
vozíti se vózim se (í/ȋ ọ́) z/s čim ~ ~ z avtomobilom; ~ ~ na kolesu
Pravopis
vrtéti -ím nedov. vŕti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét, -èn -êna; vrtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) koga/kaj ~ radijski gumb; poud. znati ~ jezik |spretno govoriti|; knj. pog.: ~ koga na izpitu podrobno izpraševati; ~ risanke predvajati; poud. spretno ~ plesalko |plesati|
vrtéti se -ím se (ẹ́ í) ~ ~ na mestu; Luna se ~i okrog Zemlje; knj. pog. Ob nedeljah se vse ~i bolj počasi poteka, se dogaja; poud. vrteti se komu Vse se mi ~i |imam občutek vrtenja|; brezos. Od pijače se mu ~i; poud. vrteti se okoli, okrog koga/česa Rad se ~i okrog deklet |je v bližini deklet, z njimi|; Pogovor se je vrtel okoli športa |je bil o športu|
vrtéti se -ím se (ẹ́ í) ~ ~ na mestu; Luna se ~i okrog Zemlje; knj. pog. Ob nedeljah se vse ~i bolj počasi poteka, se dogaja; poud. vrteti se komu Vse se mi ~i |imam občutek vrtenja|; brezos. Od pijače se mu ~i; poud. vrteti se okoli, okrog koga/česa Rad se ~i okrog deklet |je v bližini deklet, z njimi|; Pogovor se je vrtel okoli športa |je bil o športu|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 67
Dostopnost