Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
abecedikar [abecedȋkar] samostalnik moškega spola

učenec, ki se uči abecede; abecedar

Celotno geslo Pohlin
akolit [akolȋt] samostalnik moškega spola

pripravnik za duhovniški poklic; akolit

PRIMERJAJ: akolitar

Celotno geslo Pohlin
akolitar [akolȋtar] samostalnik moškega spola

pripravnik za duhovniški poklic; akolit

PRIMERJAJ: akolit

Prekmurski
bítje1 -a s
1. bitje, pretep: tve bíttye, i kervni slaki obeſzelio mene SM 1747, 69; bi sze bitje zacsnolo KOJ 1848, 91; kaj bi ſze bojali od bitya KŠ 1754, 14; je i konecz najsao vu bitji KOJ 1848, 23; pred bitjom opüstili KOJ (1914), 153
2. udarjanje, naznanjanje z zvočnim znakom: vöre je zbitja vöre mogôcse znati KAJ 1870, 158
Pleteršnik
bǫ̑bən, -bna, m. 1) die Trommel; na boben biti, die Trommel schlagen; toliko znati kaj, kakor zajec na boben; meni filozofija pa zajcu boben! Zv.; b. poje, es wird die Trommel geschlagen, Z.; na boben prodajati, im Licitationswege verkaufen; na boben priti, fallieren, bankerott werden; na boben so ga dejali, er hat falliert; — laški b. = bobnica, V., Cig.; — merski boben, die Maßtrommel, DZ.; — 2) neka bolezen: die Trommelsucht, (tympanitis), V.-Cig.; — 3) "košara pletena od vrbovih protov v ribjo lov", Videm (Št.)-Erj. (Torb.); — 4) povodnji b. = bobnarica, Frey. (F.).
Celotno geslo Pohlin
čislati [číslati číslam] nedovršni glagol
  1. spoštovati, čislati
  2. računati
Celotno geslo Pohlin
dajavec [dajȃvǝc] (dajalec) samostalnik moškega spola

jezikoslovje dajalnik

Prekmurski
djánski -a -o prid. tvoren, aktiven: Djánszka je vrêmena-rêcs, csi tó znamenüje, ka oszoba, ali meszto oszobe vzéto dugoványe nekaj dela AIN 1876, 43; Ka more znati od djánszkoga, i djátizapovedajoucsega verbuma vküpvézanya KOJ 1833, 139; v zvezah: djanski verbum tvorni glagol: Vszáki djánszki verbum na eto pitanye: kit? mit? vu accusativus dene KOJ 1833, 129; djansko-srejdnji verbum neprehodni glagol: te prve za djánszko-szrejdnye verbume bomo zváli KOJ 1833, 47
Celotno geslo eSSKJ16
doli prislov
1. izraža stanje ali obstoj na nižjem mestu, položaju; SODOBNA USTREZNICA: doli
2. izraža gibanje ali usmerjenost proti nižjemu mestu, položaju; SODOBNA USTREZNICA: dol
FREKVENCA: približno 1000 pojavitev v 43 delih
Prekmurski
dostájati se -am se nedov.
1. spodobiti se: ako i mi ſzvéto, kako ſze ſzinouv Boſi doſztája, pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; vu Goſzpodni, kak ſze doſztája ſzvéczov KŠ 1771, 424; hodite tak, kak ſze doſztája pozványa, ſzkim ſzte pozváni KŠ 1771, 580; ár ſze tak doſztája náj ſzpuniti v vſzo praviczo KŠ 1771, 10
2. pripadati: ocsa, dáj mi vö táo blága, ki ſze mené doſztája KŠ 1771, 222; Po praviczi bi sze králesztvo dosztájalo Vazula KOJ 1848, 14; naj ne obhodi nakráci v-tom, ka ga po pravici dosztája AIP 1876, br. 5, 2
3. tikati se, zadevati: na Oczo, koga ſze doſztája a) Sztvorjeinye SM 1747, 34; Tebé ſze ſzamoga doſztája poſtenyé KŠ 1754, 225; Ka ſze doſztája meſzta i vrejmena, gde i gda je tou vpiſzmo djáo KŠ 1771, 765; Tak, da, ka ſze mené doſztája, ſzam gotov nazviſcsávati Evangeyeliom KŠ 1771, 448; Jeli ſze doſztája i drügi ſtrta zapouvid KMK 1780, 42; právda ſze mené ne doſztája KM 1790, 90; Ka sze dosztája znati od Participiuma KOJ 1833, 104
dostajajóuči -a -e pripadajoč: stero drügimi országami navküpdosztájajôcsa dugoványa vözravna AI 1875, kaz. br. 2; vojszke, zvönesnye i eta dosztájajôcsi pênez szo vöpovédani AI 1875, br. 1, 1
Celotno geslo Pohlin
drugačnost [drugȃčnost] samostalnik ženskega spola

poetika besedna figura, pri kateri se pričakovana slovnična oblika zamenja za nepričakovano; enalaga

Celotno geslo eSSKJ16
držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dvojiti2 -im nedovršni glagol
1. kdo; kaj, na kom/čem ne biti prepričan, gotov o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomiti
2. kdo; kaj, v čem ne znati se odločiti med več možnostmi; SODOBNA USTREZNICA: omahovati, biti negotov
FREKVENCA: 25 pojavitev v 2 delih
Celotno geslo Pohlin
dvojnik [dvojník] samostalnik moškega spola

ekvator

Celotno geslo Pohlin
element [elemȅnt] samostalnik moškega spola

prvina, element

Pleteršnik
glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.-C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.-Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.-C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.-C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.
Celotno geslo Pohlin
glasnik [glasník] samostalnik moškega spola

naglas

Pleteršnik
gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
Prekmurski
glávni -a -o prid. glaven: I. Glávni Táo KMK 1780, 4; III. Glávni tao AI 1878, 53; Steri ſzo oni petéri glávni táli KMK 1780, A2; Katolitsánſzke Vöre glávni Návukov znati KMK 1780, 6; v-etom Katekizmuſſi vu petéri glávni táli KMK 1780, A2; Steri ſzo med glávnimi jákoſztmi, vu ſteri KMK 1780, 95
Prekmurski
gòri jemánje ~ -a s
1. napredek: oſztánem na vaſe gori jemánye i radoſzt vöre KŠ 1771, 593
2. privzemanje: Ka je potrebno znati od gorijemánya ali odsztávlanya van i vannak verbuma KOJ 1833, 122; Niki pred -i zaposztavki z-gorijemányom personszkih pronomenov KOJ 1833, 110
3. sprejemanje: Od plácse gorijemánya sze niti eden ne szpozábi AI 1875, br. 2, 1
Število zadetkov: 160