Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. anat. prosojna, zelo trda snov, ki prekriva zobne krone: kislina razjeda sklenino; počena sklenina; zobovina in sklenina / zobna sklenina
♦ zool. sklenina ribje luske - 2. knjiž. lošč, emajl: sklenina na posodi / keramična sklenina
● ekspr. ima slonovo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden