Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
sítnost -i ž (í)
1. stanje sitnega človeka: njegova sitnost je na otroke slabo vplivala / ekspr. zaradi njegove sitnosti mu je ustregel
// nav. ekspr. kar je neprijetno, zoprno: delati komu sitnosti; s tem si je nakopal sitnosti; rad bi jim prihranil to sitnost / z njo so same sitnosti
● pog. samo sitnost prodaja, stresa sitnari
2. slabš. siten človek: ta stara sitnost ni za nobeno delo / kot psovka nehaj že, sitnost sitna
SSKJ²
skopárjenje -a s (á)
glagolnik od skopariti: zoprno ji je bilo njegovo skoparjenje
SSKJ²
sladkánje -a s (ȃ)
glagolnik od sladkati: za sladkanje uporabljajo med / njegovo sladkanje ji postaja zoprno
SSKJ²
slínast -a -o prid. (í)
1. moker od sline: slinast gobec; slinaste ustnice / slinast otrok; bil je slinast po bradi / slinast polž
2. slabš. pretirano prijazen, priliznjen: pohotni, slinasti moški / zoprno slinasto govorjenje
● slabš. slinasta ljubezen do otrok pretirano čustvena; ekspr. slinasta pot mokra, spolzka
    slínasto prisl.:
    slinasto se vesti
SSKJ²
sprenevédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od sprenevedati se: tako sprenevedanje mu je zoprno; premotila ga je s svojim sprenevedanjem / odgovoriti brez sprenevedanja
SSKJ²
verížiti -im nedov. (í ȋ) ekspr.
1. zaporedno sklepati pravne posle, navadno z namenom izogibanja zakonskim določilom: verižiti kredite, pogodbe; verižiti zaposlitve za določen čas / dogodki se verižijo si sledijo drug za drugim
2. nezakonito prekupčevati: verižiti s cigaretami
3. delati, povzročati, da je kaj na več mestih nepravilno ukrivljeno, oblikovano: veter veriži veje; trsje se veriži / bes mu je trgal glas in verižil telo
4. vsebinsko nejasno, zapleteno govoriti: blede in veriži, da ga ni mogoče razumeti / verižiti stavke v zoprno uradno govorico
● ekspr. strasti verižijo ljudi kvarijo, pridijo
SSKJ²
zóprn -a -o prid., zóprnejši (ọ̑)
1. ki vzbuja močen občutek neugodja: v hiši je bil zoprn hlad; zoprn veter; zoprna svetloba; zoprno vreme / v ustih je imel zoprn okus; v nos mu je udaril zoprn vonj / ob pogledu nanj jo je obšel zoprn občutek
// ki vzbuja odpor: zoprn glas; človek zoprnega videza / materini očitki so mu bili zoprni / ima nekaj zoprnih navad; že sama misel na alkohol in cigarete ji je zoprna; zoprno vedenje / ekspr. bolj in bolj mi je zoprn / evfem. matematika ji je bila zoprna ni je imela rada
2. ki prinaša veliko neprijetnosti, težav: zoprn dan; zoprna zadeva; zoprno delo
// ki povzroča zadrego, negotovost: zoprn dogodek; prišlo je do zoprnega nesporazuma; nenadoma se je znašel v zelo zoprnem položaju; namenoma je preslišal zoprno vprašanje
3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi zelo negativne, neprijetne lastnosti: zoprn človek; znebiti se je hotel zoprnega sopotnika / bil je zoprn za družbo nedružaben, nezabaven / ima nekaj zoprnih lastnosti
    zóprno 
    prislov od zoprn: zoprno govoriti; zoprno se vesti
    // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža močno neugodje, nezadovoljstvo: zoprno mu je bilo lupiti krompir; zoprno mi je bilo, ko smo se srečali
SSKJ²
zoprníja -e ž (ȋ)
ekspr. kar je zoprno: znebiti se drobnih dnevnih zoprnij; to je zame velika zoprnija / zaradi dekleta ima še zdaj zoprnije sitnosti, težave
// lastnost, značilnost zoprnega; zoprnost: upira se mi zoprnija in sovražnost tega človeka
SSKJ²
zóprnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost zoprnega: zoprnost mraza; vzbujati občutek zoprnosti / zoprnost glasu / zoprnost vsiljivega človeka
// kar je zoprno: biti kos vsem zoprnostim; doživeti veliko zoprnosti
● knjiž. med ljudmi ni bilo nobenih zoprnosti nasprotij; knjiž. do fanta je čutila neko zoprnost odpor

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
bljàk medmet
    izraža, da se govorcu kaj gnusi, mu je zoprno 
Celotno geslo Sprotni
skrólanje samostalnik srednjega spola
    1. pogovorno premikanje po zaslonu navzgor in navzdol, navadno z uporabo koleščka na miški 
      1.1 pogovorno premikanje po zaslonu v kateri koli smeri, zlasti z uporabo drsnika  

Slovenski pravopis

Pravopis
bù razpolož. medm. (ȕ) ~, kako je to zoprno
Pravopis
mŕzko1 nač. prisl. (ŕ) neobč. zoprno, neprijetno: ~ se smejati
Pravopis
mŕzko2 povdk. (ŕ) neobč. ~ mi je bilo pri duši neprijetno, zoprno
Pravopis
odvrátno nač. prisl. -ej(š)e (á/ȃ; á/ȃ) poud. ~ se vesti |neprijetno, zoprno|
Pravopis
omŕzniti -em dov. omŕznjen -a; omŕznjenje (ŕ ȓ) neobč.: Tla so nekoliko omrznila namrznila; Zajtrk je omrznil se ohladil; brezos. omrzniti komu Omrznilo mu je stati pri njem postalo mu je neprijetno, zoprno
Pravopis
presédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; presédanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ učence; poud. ~ popoldneve na vrtu |sedeč preživljati|; poud. presedati komu Čakanje mu ~a |mu je zoprno|; ~ na več postajah
presédati se -am se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na stolu
Pravopis
presésti -sédem dov. preséden -a; presédenje; drugo gl. sesti (ẹ́ ẹ̑) koga ~ učenca; poud. presesti komu Čakanje jim je že presedlo |postalo neprijetno, zoprno|; ~ z vlaka na avtobus
presésti se -sédem se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na stolu; ~ ~ z vlaka na avtobus
Pravopis
priskútno nač. prisl. (ú) poud. ~ se smejati |neprijetno, zoprno|
Pravopis
prismójen -a -o; bolj ~ (ọ́) poud.: ~ fant |nespameten, neumen|; ~o vreme |zoprno, neprijetno|; biti nekoliko ~ |čudaški, neumen|
prismójenost -i ž, pojm. (ọ́) poud.
Število zadetkov: 63