- 1. zračen: vzdušne plasti
- 2. zadušen, dušljiv: vzdušen prostor; proti večeru je postalo vzdušno / vzdušen zrak soparen, težek
♦ zool. vzdušni mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. v katerem je veliko zraka: zračen prostor; učilnica je svetla in zračna / zrahljana zemlja je zračna
- 2. ki zaradi lahkosti, luknjičavosti materiala prepušča zrak: zračni čevlji; bombažno perilo je zračno