Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón]
    območje visokega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon
Celotno geslo eSSKJ
balón balóna samostalnik moškega spola [balón]
    1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
    2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
    3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
    4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
balónček balónčka samostalnik moškega spola [balónčək]
    1. navadno ekspresivno balon, zlasti manjši
    2. manjša okrogla tvorba s tanko steno, napolnjena s plinom, zlasti zrakom
    3. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balon
    4. nekdaj priprava z manjšim balonom za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku ali del te priprave
ETIMOLOGIJA: ↑balon
Celotno geslo eSSKJ
desánt desánta samostalnik moškega spola [desánt]
    1. vojaški napad na območje pod sovražnikovim nadzorom iz zraka ali z morja
    2. ekspresivno nenadno, intenzivno prizadevanje za dosego česa, zlasti prevlado, prisvojitev, prevzem nadzora
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. descente, prvotno ‛sestop, padec, hoja navzdol’, iz descendre ‛sestopiti, dol iti’ < lat. descendere - več ...
Celotno geslo eSSKJ
paskál paskála; in pascal samostalnik moškega spola [paskál]
    iz fizike izpeljana merska enota za izražanje tlaka, ki ustreza tlaku, ki ga povzroča sila enega njutna, ko pritiska na en kvadratni meter površine; simbol: Pa
ETIMOLOGIJA: ↑pascal
Celotno geslo eSSKJ
spójler spójlerja samostalnik moškega spola [spójler]
    priprava, vgrajena v karoserijo vozila, ki uravnava zračni upor in poveča stabilnost, aerodinamičnost vozila
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Spoiler) iz angl. spoiler ‛kdor nekaj pokvari’, iz spoil v pomenu ‛kvariti’, po lastnosti, da pokvari možnost, da bi vozilo lahko vzletelo - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vetrôvnik vetrôvnika samostalnik moškega spola [vetrôu̯nik]
    1. iz tehnike in tehnologije veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarja zračni tok za proučevanje, testiranje aerodinamičnih lastnosti zlasti letal, avtomobilov
      1.1. taka naprava za trening nekaterih športov ali za rekreativno, ljubiteljsko dejavnost
ETIMOLOGIJA: ↑veter

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
aêrodinámičen in áerodinámičen -čna -o prid. (ȇ-á; ȃ-á)
nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile
// ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike
    aêrodinámično in áerodinámično prisl.:
    aerodinamično oblikovano vozilo
SSKJ²
báričen -čna -o prid. (á)
meteor. nanašajoč se na zračni pritisk: barična situacija / barična depresija območje nizkega zračnega pritiska
SSKJ²
barográf -a m (ȃ)
meteor. priprava, ki stalno zapisuje zračni pritisk:
SSKJ²
bárokómora -e ž (ȃ-ọ̑)
nepredušno zaprt prostor, v katerem se zračni tlak lahko poljubno spreminja in ki se uporablja zlasti v medicini: zdravljenje v barokomori; prevoz ponesrečenega potapljača do bolnišnice z barokomoro
SSKJ²
blazína -e ž (í)
1. s perjem, žimo, volno napolnjena podloga za ležanje ali sedenje: pretresti, prezračiti blazine; posedati po blazinah; mehka blazina; gumijasta, pernata blazina; prevleke za blazine; kavč z zložljivo blazino / grelna blazina z električnim gretjem; napihniti ležalno blazino; vzglavna blazina za pod glavo; ležati na zračni blazini napolnjeni z zrakom
● mn., star. spati na mehkih blazinah na postelji, udobno
2. kar je podobno blazini: podkožna blazina maščobe; cele blazine vresja
3. v zvezi varnostna ali zračna blazina napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec:
♦ grad. fundamentna blazina širok temelj pri neenakomerno nosilnih tleh; šport. telovadna blazina; teh. vozilo drsi na zračni blazini po zraku, ki ga vozilo z veliko silo potiska podse
SSKJ²
bómben -bna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na bombo: bombni atentat; zračni bombni napad / bombno letalo
SSKJ²
cepelín tudi zeppelin [cépelin] m (ȋ; ẹ̑)
s plinom napolnjena podolgovata vodljiva naprava, lažja od zraka, za zračni promet: nad mesto je priletel cepelin
SSKJ²
drmóžje -a s (ọ̑)
alp. suho listje in drobir, ki ga nanosijo zračni vrtinci visoko v gore: veter dviga in vrtinči drmožje
SSKJ²
eksplozíva -e ž (ȋ)
jezikosl. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo; zapornik
SSKJ²
fílter -tra m (í)
naprava ali snov za odstranjevanje primesi iz tekočin ali plinov, čistilnik: tekočino precejamo skozi filtre; filter iz volnenih vlaken; filter za vodo; cigarete s filtrom / mehanski, peščeni filter; zračni filter za filtriranje zraka; pren. tudi njegove izrazito izpovedne pesmi so pronikale skozi filter čustvenega sveta
♦ avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; fot. filter priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv, sito; rumeni filter rumenica; med. bakteriološki filter ki zadržuje bakterije določene velikosti; v prid. rabi: filter papir; filter cigarete
SSKJ²
frikatíva -e ž (ȋ)
jezikosl. glas, ki nastane, ko gre zračni tok skozi priporo; pripornik
SSKJ²
hodník1 -a m (í)
1. ozek, dolg prostor v stavbi, od koder vodijo vrata v bivalne in druge prostore: s hodnika se je slišalo govorjenje; iti, stopiti na, v hodnik; pogovarjati se na, v hodniku; obokan, temen hodnik; vrata na hodnik / po stopnicah se je šlo na lesen pokrit hodnik, ki je tekel okrog gornje hiše; pren., ekspr. temni hodniki človeške duše
// naraven ali umetno narejen ozek, dolg podzemeljski prostor: zavezali so mu oči in ga po skrivnih hodnikih odvedli v grad / jamski hodnik
2. navadno s prilastkom ozek pas ozemlja, po katerem potekajo prometne zveze; koridor: ta rečna dolina je dober prometni hodnik / zračni hodnik med dvema krajema
3. zastar. pločnik: urejati hodnike ob glavni ulici
♦ agr. krmilni hodnik prostor, po katerem se prinaša, dovaža krma v jasli; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov
SSKJ²
hôverkraft -a m (ȏ)
teh. motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini: na močvirnih tleh so se hoverkrafti zelo obnesli
Število zadetkov: 225