Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
vz-, I. praep. c. acc. an — hinauf, le kot ostanek v adverbijih, n. pr. vbreg (nam. vz(breg)), navzgor (iz: na-vz-goro); — II. praef. 1) pomenja premikanje navzgor: empor-; vzdigniti, vzhajati, zrasti (vzrasti); — 2) začetek premikanja: steči (vzteči), zdirjati (vzdirjati) po cesti; — 3) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zbati se (vzbati se); — (navadno se začenjajo besede le s s, z ali v, ker se je polna oblika obrusila; novejši pisatelji pišejo v mnogih slučajih polno obliko).
Pleteršnik
Pleteršnik
zrásti, zrástem, vb. pf. emporwachsen, aufwachsen, wachsen; kar je letos zraslo, der diesjährige Wuchs; velik je zrasel, er ist groß geworden; zrastel je kot konoplja = er ist schnell aufgeschossen, Cig.; tvor je zrastel (ist größer geworden); zraščen (nam. zrasel), gewachsen, C.; zrasli možje, erwachsene Männer, Dalm.; greben mu zraste, er braust auf; brž zraste, er braust gleich auf, er wird gleich böse; kako je zrasel, ko sem mu to rekel! — (nam. vzr.-).
Pleteršnik
zrásti se, zrástem se, vb. pf. durch Wachsthum verbunden werden, zusammenwachsen; drevesi sta se zrasli, die zwei Bäume sind aneinander gewachsen, Cig.; z. se s čim, verwachsen, Cig.; zraščeni (nam. zrasli) jabolki, Zwillingsäpfel, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
gòri zrásti ~ zrastém dov. zrasti, odrasti: ſzvoim ſzinoum gori dájo zráſzti TF 1715, 4; Da zJessevoga korenyá Gori zráſzti imá, Ta plemenita ſiba BKM 1789, 39; gda pa gori zraſzté, vékse je od kakſté zelenyá KŠ 1771, 44; csi gori zraſztémo, Zvisávajoucsi tve ime dicsimo BKM 1789, 292; Prvle gor’zraſztéjo SŠ 1796, 90; Czaszarje i Králi zrászto KOJ 1848, 140; Gda je pa gori zráſzla tráva KŠ 1771, 44; i gda je to dejte gori zraſzlo KM 1790, 44; od rasztja, stero je tam okoli cerkve po lejszih gorizraszlo KOJ (1914), 140; Jeli szmo mi nê z-mrtvoga ôcsi i vüszt gorizraszli AIP 1876, br. 2, 7
Prekmurski
Prekmurski
porásti -rastém dov. zrasti: Ali naj ednôk porastém ino môč dobim BJ 1886, 42; Tráva močno porasté ino se dolpokosi BJ 1886, 37; Po vrêmeni dête porasté i vu šôlo začne hoditi BJ 1886, 10
Prekmurski
zrásti zrastém dov. zrasti: polſzko czvejtje, Stero hitro zraſzté SŠ 1796, 10; ka najvelika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 8; Ár Predikátorje v-souli zrászo KOJ 1845, 140; Moj'zes, geto je veliki zráſzao KŠ 1771, 692; Nej je zráſzla prouti ſzmrti Tráva SŠ 1796, 142; Malo je zraszlo AI 1875, kaz. br. 8; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; ako ſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna zráſzli TF 1715, 8; da szo kak grah veliki zrászli KOJ 1845, 110; pren. gda zraſzté vöra vaſa KŠ 1771, 546
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
Vorenc
Vorenc
zeleniti se nedov., F11, congerminare, v'kúp ſe ẛeleniti, ẛraſti, v'kupai gori raſti; frondere, frondescere, ſe ṡeleniti, ṡelenu perhajati; germinare, mladize dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti; herbescere, vel herbascere, ſe ṡazheti s'travo, ali ṡeliṡzham ṡeleniti; intervirere, ſe v'meis ṡeleniti, ali ṡelenu biti; progerminare, ſylnu mozhnu odganîati, ali ſe ṡeleniti; pullulare, gori raſti, ſe ṡeleniti; reflorescere, ṡupèt v'drugu zveſti, ali ſe ṡeleniti, ſe obraſti; vernare pro splendere, ſe ṡeleniti, ali zveſti; vigescere, ẛazheti ſe ṡeleniti; virere, ſe ṡeleniti
Vorenc
zmrzniti dov., F7, concrescere, ẛaraſti ſe, v'kúp ẛraſti, ẛmerṡniti; congelare, ẛmerṡniti; conglaciare, ẛmerṡniti, ledenu poſtati; gelabilis, -le, kar lahku lèd rata, ali ṡmerṡne; inalgescere, ṡmarṡniti, marṡlu ratati; perfrigescere, ṡmarṡniti; rigescere, ṡmarṡniti, od mraṡa okrepeniti
Vorenc
zrasti (z'rasti) dov., F12, bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; circumnasci, okuli ẛraſti, obraſti; coalere, ſe v'kupai rediti, s'raſti, ṡkupai raſti; concrescere, ẛaraſti ſe, v'kup ẛraſti, ẛmerṡniti; congerminare, v'kúp ſe ẛeleniti, ẛraſti, v'kupai gori raſti; enasci, vunkai ẛraſti; excrescere, ṡraſti, iṡraſti; germinare, mladize dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti; innasci, uraſti, s'kupai rojen biti, ali ṡraſti; oboriri, vun ṡraſti, ſe uṡdigniti, is hajati, ſe perkaṡati; scabro, -onis, tá zherv, kateri s'konskiga meſſá ṡraſte. Exod:23; solidescere, v'kupai ṡraſti, ſtanovitin perhajati, ṡkupai ſtanoviti
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
udariti -im dov. 1. udariti: de imà s' taiſto zhudno shibo po skali udarit nedol. ǀ ſe je potſtopil s' mezham, s' puksho, inu s' kameinam te Svete Pilde vdarit nedol., inu ranit ǀ s'shibo ga vdarish 2. ed. ǀ s'shibo yh udarish 2. ed. ǀ Vudari 3. ed. po ſkali, kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ s' shibo te tozhe, slane, ſushe nas vezhkrat udari 3. ed. ǀ raunu v' zhelu ga vdari 3. ed. ǀ Koin nesasaj vdarij 3. ed. ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu vdario 3. mn. ǀ udarite vel. 2. mn. na Saurashnike ǀ tepite ga mozhneshi, vdarite vel. 2. mn. ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ de bi tebe grum udaril del. ed. m ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril del. ed. m ǀ je bil vudaril del. ed. m pò lufftu ǀ Boleſan mu je v'glavo udarila del. ed. ž 2. napasti: zhes Israeliterje udario 3. mn., ter veliko yh pobyeio udariti se udariti se: ſi ſe ven kamen vdaril del. ed. m, ali spodersnil ǀ de ſe najſo ſpodli, ali udarili del. mn. m dol udariti odkloniti, zavrniti: kadar bi proſsil shlahtnu vinu, ali Nebeshke troshte, prou bi njemu ſe doli vudarilu del. ed. s, ali eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete nemore doſezhi ǀ vſe y bom doli udarla del. ed. ž, kar kuli bò proſſila ven udariti postati, zrasti, narediti se: Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti, po vashih sheljah, inu nori glavi, ſakaj vam bo hudu vun udarilu del. ed. s
Svetokriški
zrasti -tem dov. zrasti: kadar pak ſraſte 3. ed., taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem, inu poſtane enu drivu ǀ ſe rodj enu maihinu Deteze, s' zhaſſam sraſte 3. ed. ǀ s' ſobmy je griſil leta jeſik, inu kadar je vſiga reſgriſil mu je ſpet prezei ſraſtil del. ed. m ǀ po nozhi je bil mozhnu sraſtil del. ed. m ǀ ena lepa ojlika na naglem je bila srasla del. ed. ž ǀ is tiga terplejna vashiga bo ſrasla del. ed. ž ena nebeſka krona ǀ s' hishe teh Angelou, kir je ſraſtla del. ed. ž, bo danas od Svetiga Duha preſſajena v' hisho teh Angelou ǀ v' letej vejzi ſposnam taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla del. ed. ž is korenine Jeſſe ǀ nekiteru je padlu na dobro Semlo, inu je sraslu, ter je perneslu del. ed. s ſad ſamoſtu ǀ Bug pak je ſturil, de je ſraſtlu del. ed. s ǀ laſje dò tau ſo bily ſrasli del. mn. m ǀ is ternia teh boleſni bodo ſrasle del. mn. ž roshe
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
gorizrasti (gori zrasti) glag. dov. ♦ P: 10 (TT 1557, *P 1563, TC 1574, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TfC 1595)
Število zadetkov: 20
Dostopnost