Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
izvésti, -védem, vb. pf. 1) anbringen, absetzen: blago i., Cig., Jurč.; pogl. zvesti; — 2) ableiten, derivieren, Cig. (T.), nk.; — deducieren, folgern, Cig. (T.); — 3) ausführen, Jan., Cig. (T.), C., nk.; durchführen (z. B. ein Bild), Cig. (T.); executieren, vortragen (z. B. ein Tonstück), Cig. (T.); — 4) gelingen, Št.-M.; ni mu izvedlo, Svet. (Rok.); tudi: i. se, C.
Pleteršnik
níčica, f. das Nichts, Kr.-M.; die Null, Jan., Cig. (T.), Zora; izraz pripraviti (zvesti) na ničico, einen Ausdruck auf Null bringen (math.), Cig. (T.).
Pleteršnik
Pleteršnik
zvȃjati, -am, vb. impf. 1) ad zvoditi; verführen, Z.; hudobec slepari in zvaja ljudi najrajši po noči, LjZv.; — hintergehen, Cig.; — 2) ad zvesti; reducieren (math.), Cig. (T.).
Pleteršnik
zvẹ̑st, -ȋ, f. 1) das Gewissen, C., Mik.; — das Bewusstsein: v zvesti = v svesti, Vod. (Nov.); (prim. svest); — 2) die Treue, Dalm., Krelj, Ravn.; — sod je za zvest (fest, stark) napravljen, vzhŠt.; — 3) die Kunde: na zvest dati, kund geben, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
zvésti, zvédem, vb. pf. 1) durch Verkauf anbringen, verkaufen, Dict., C., Mik., Svet. (Rok.); svoje blago drago z., Trub.; komaj sem kravo zvedel, Ravn.-M.; veliko blaga z., Jurč.; dvesto veder vina z., LjZv.; — anbringen: hčere z., LjZv.; wegschaffen, loswerden, Meg., Dict.; — (z. se, ein gutes Geschäft abgeben, GBrda); — 2) auf etwas zurückführen, reducieren, Cig. (T.); vsi barvni občutki se dade z. na tri glavne občutke, Žnid.; na isto ime z., auf gleiche Benennung bringen (math.), Cig. (T.).
Pleteršnik
zvòd 2., -vǫ́da, m. 1) die Reduction (math.), Cig. (T.); — 2) der Absatz (von Waren), DZ.; (prim. zvesti); — 3) der Betrug, Jan.; (prim. zvoditi).
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
buča1 ž, F7, bryonia, en koren od pluszha, ali divja buzha; colocynthis, -dis, coloquint, divja buzha; cucurbita, buzha, ena kupiza ṡa kry puṡzhanîe; cucurbitinus, -a, -um, ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr buzhe; hedera, buzha. Jonae 4.v.6; superflorescere, na ſadu zveſti, kakòr na buzhah; taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh[!]
Vorenc
cvesti nedov., F7, deflorescere, zviſti, v'zveitji biti; florere, zviſti, zvitéti, ſe zvétje perkaṡati; florescere, ṡazheti zviſti, zime gnati; praeflorere, pred drugim zveſti; reflorescere, ṡupèt v'drugu zveſti, ali ſe ṡeleniti, ſe obraſti; superflorescere, na ſadu zveſti, kakòr na buzhah; vernare pro splendere, ſe ṡeleniti, ali zveſti
Vorenc
drugo sam., F15, aratrare, preorati, v'drugu orati; denuò, s'noviga, ṡupèt ſhe v'drugu, s'nou; recoctus, -a, -um, ṡupèt kuhan, v'drugu kuhan, prekuhan; recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati, dvakrat kuhati, v'drugu kuhati; recurrere, v'drugu pertezhi; redormire, ṡupèt ṡaſpati, v'drugu ſpanîe; reflorescere, ṡupèt v'drugu zveſti; regustare, ṡupèt pokuſiti, v'dragu [drugu] pokuſhati; remetiri, v'drugu resmèriti; renarrare, v'drugu praviti; repetere pampinationem, v'drugu pleiti v'vinogradih; repetitio, naṡai pegerovanîe, terjanîe, v'drugu ṡkuſhati; repromittere, vezhkrat oblubiti, v'drugu oblubiti; secundò, v'druguzh, v'drugu; subsortiri, ta loṡ, ali loſſanîe v'drugu vreizhi
Vorenc
Vorenc
pred predl., F92, ad iudicium dicere, pred rihto govoriti; antecuculo, pred dnèm; antemurale, ena pred poſhtaino, ali pred méſtnim ẛydom poſtavlena bramba; ante oculos, pred ozhmy; diutius, daile, pred dolgim zhaſſom; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; nudius sextus, pred ſheſtémi dnèvi; praeflorere, pred drugimi zveſti; praestò, per rokah, pred rokami biti; pro, ṡá, pó, pre, pred: Pro deo, ṡá Bogá; propulsare, pred ſabo gnati, pojati, loviti
Vorenc
Vorenc
zeleniti se nedov., F11, congerminare, v'kúp ſe ẛeleniti, ẛraſti, v'kupai gori raſti; frondere, frondescere, ſe ṡeleniti, ṡelenu perhajati; germinare, mladize dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti; herbescere, vel herbascere, ſe ṡazheti s'travo, ali ṡeliṡzham ṡeleniti; intervirere, ſe v'meis ṡeleniti, ali ṡelenu biti; progerminare, ſylnu mozhnu odganîati, ali ſe ṡeleniti; pullulare, gori raſti, ſe ṡeleniti; reflorescere, ṡupèt v'drugu zveſti, ali ſe ṡeleniti, ſe obraſti; vernare pro splendere, ſe ṡeleniti, ali zveſti; vigescere, ẛazheti ſe ṡeleniti; virere, ſe ṡeleniti
Vorenc
zvest prid., F15, angelus custos, naſ ẛvéſti varih; aſsectator, en ẛveſti ſpreimlaviz; cardelitium, grúnt eniga ṡveſtiga tovariſha; cordialis, ṡveiſt, per ſarzhni; efflagitatus, -us, efflagitatio, ṡveſta proſhnîa, ſylna proſhnîa; fidei comiſsum, na ṡvéſte roke danu; fidelis, -le, ṡveiſt, veren, brumen; fidelis animus, ṡvéſtu ſerzè; fidus, -a, -um, ṡvéſt; fidus animus, ṡvéſtu ſerzè; perfidelis, -le, cilú ṡveiſt, inu gviſhen; pervigil, -lis, en fliſſig, inu ṡvéſt vahtar; pisticus, -a, -um, ṡveiſt, inu verin. Joa:12; protelum, -li, tú prou riſnizhnu, inu ṡveiſtú ṡa enim hiteinîe; realis, -lis, redlih, ṡvéſt; prim. nezvest
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
cvesti nedovršni glagol
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
družiti se -im se nedovršni glagol
kdo/kaj; h komu/k čemu, s kom/čim biti rad in večkrat skupaj s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
FREKVENCA: 40 pojavitev v 6 delih
Število zadetkov: 19
Dostopnost