Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis]
    iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
Celotno geslo eSSKJ
ítak in ìtak členek
    1. neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega
      1.1. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja dejansko stanje, samoumevnost, nespremenljivost povedanega ne glede na morebitno nestrinjanje, pomisleke
      1.2. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja nepotrebnost, nesmiselnost dodajanja istega k že obstoječemu
      1.3. neformalno izraža potrditev prej povedanega
    2. kot veznik, neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega in uvaja utemeljitev za predhodno izjavo
FRAZEOLOGIJA: Itak da ja., Itak da ne., Ja itak.
ETIMOLOGIJA: iz i ‛in’ + ↑tak - več ...
Celotno geslo eSSKJ
komediografíja komediografíje samostalnik ženskega spola [komedijografíja]
    1. literarno ustvarjanje, katerega rezultat je komedija
      1.1. komedije kot rezultat tega ustvarjanja
    2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve komedij pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
      2.1. oblikovna, estetska načela, značilna za glasbena dela komičnega značaja pri različnih skladateljih, v različnih teorijah, obdobjih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. commediografia, iz ↑komedija + gr. graphía ‛pisanje, opisovanje’ iz gráphō ‛pišem, slikam, vklešem, vrežem’
Celotno geslo eSSKJ
kóntrabasíst kóntrabasísta samostalnik moškega spola [kóntrabasíst]
    kdor igra kontrabas, navadno kot poklicni glasbenik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kontrabassist, it. contrabbassista, glej ↑kontrabas
Celotno geslo eSSKJ
nètalentíran nètalentírana nètalentírano pridevnik [nètalentíran]
    ki nima prirojene sposobnosti, da bi kaj delal (zelo) dobro, nadpovprečno
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑talentiran
Celotno geslo eSSKJ
pc simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pc, krajšave za ↑parsek

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cirkumpoláren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na območje okrog (zemeljskega) pola: cirkumpolarne opazovalne postaje
♦ astron. cirkumpolarna zvezda zvezda, ki opravi vso svojo vsakodnevno krožno pot okrog nebesnega pola nad obzorjem
SSKJ²
četverokrák in četverokràk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima štiri krake: četverokraka zvezda
SSKJ²
čúdo1 -a stil. -ésa s (ū, ẹ̑)
1. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: tedaj se je zgodilo čudo, da so se oblaki razmaknili; želim si to čudo, da bi začel delati; o njem pripovedujejo razna čuda / ekspr. pravo čudo bo, če bo kaj ujel / ekspr., v povedni rabi: saj je res čudo, da je vzdržal; ni čudo, ni čuda, da ga nihče ne mara; elipt. čudo, da ni padla
// star. čudež: delati čuda
2. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje: razkazoval mu je čuda starega gradu; ta človek je pravo čudo, vse si zapomni; Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta / ekspr. novi most je čudo sodobne tehnike izreden dosežek
// nenavadno, fantastično bitje ali stvar: iz vode se je pokazalo čudo: pol človek, pol riba; železnica je bila nekdaj veliko čudo; gledali so ga kot deveto čudo zelo presenečeno
3. knjiž., s predlogom začudenje, presenečenje: od čuda je izbuljil oči; na največje čudo otrok se je zvezda utrnila; v veliko čudo vseh je zmagal; v strahu in čudu so se spogledali
4. v členkovni rabi izraža presenečenje, iznenadenje: žival se mu približa in – čudo – spregovori kot človek; čudo božje, kaj si še živ; čudo prečudno, zadeti petelin se ni premaknil
SSKJ²
daníca -e ž (í)
zvezda Venera na jutranjem nebu: danica bledi na obzorju; svetla danica
SSKJ²
díva -e ž (ȋ)
navadno s prilastkom zelo slavna igralka ali pevka; zvezda, zvezdnica: filmska, operna diva / šalj. postala je prava diva
SSKJ²
dobrodélnež -a m (ẹ̑)
kdor dela dobra, človekoljubna dela: ni le medijska zvezda, ampak tudi dobrodelnež
SSKJ²
fílmski -a -o prid.(ī)
nanašajoč se na film:
a) filmski projektor; filmska kamera; filmsko platno / filmski atelje / filmski trak film
b) filmski festival; filmska produkcija; filmsko podjetje / filmska upodobitev romana / filmska umetnost / filmska predstava traja dve uri
c) zborovanje filmskih delavcev; filmski igralec / filmska zvezda zelo slavna filmska igralka
č) filmski tisk; filmska reportaža / filmski scenarij; filmska novica / oblikovanje filmske kulture človeka; filmska vzgoja / zgodba je premalo filmska / dogodki se vrstijo s filmsko naglico zelo hitro
    fílmsko prisl.:
    filmsko stopnjevana zgodba
SSKJ²
gásniti -em nedov. (á ȃ)
knjiž. ugašati: ogenj v peči je začel gasniti; svetilka že gasne / dan počasi gasne; zvezda za zvezdo je gasnila / dekle od dne do dne bolj gasne / ljudje so gasnili v plinskih celicah
    gasnóč -a -e tudi gasnèč -éča -e:
    gasnoč dan
SSKJ²
hollywoodski -a -o [hólivutski] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Hollywood: hollywoodski igralec; hollywoodska filmska zvezda
SSKJ²
instánten -tna -o prid. (ȃ)
1. pripravljen, narejen brez dolgega kuhanja: instantni rezanci; instantna juha, kava, polenta; ta hrana je instantna
2. ki na hitro, na nezahteven način zadovolji kako potrebo: instantni nasveti; instantna duhovnost, kultura, zabava; instantna rešitev / instantna slava, zvezda; instantna uspešnica / program za instantno sporočanje
SSKJ²
izsévati -am nedov. (ẹ́)
1. fiz. oddajati valove, delce: atomsko jedro izseva elektromagnetne valove; zvezda izseva svetlobo
2. knjiž., ekspr. kazati, izražati: njen obraz izseva milino
    izsévan -a -o:
    izsevana svetloba
SSKJ²
júdovski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na Jude ali jude: judovski kralj; judovski strankarski in verski voditelji / judovska mestna četrt; judovska vera vera, ki temelji na Svetem pismu Stare zaveze in talmudu; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva
♦ vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa
SSKJ²
jútranjica -e ž (ú)
1. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: svetla jutranjica / zvezda jutranjica
2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro: moliti jutranjice / zbrati se k jutranjicam
♦ etn. jutranjica pesem, ki se poje ženinu in nevesti prvo jutro po svatbi; rel. zvoniti jutranjico zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih
SSKJ²
jútrnjica tudi jútrnica -e ž (ú)
1. star. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: jutrnjica sveti
2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro; jutranjica: moliti jutrnjice
Število zadetkov: 273