- iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega
- 1.1. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja dejansko stanje, samoumevnost, nespremenljivost povedanega ne glede na morebitno nestrinjanje, pomisleke
- 1.2. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja nepotrebnost, nesmiselnost dodajanja istega k že obstoječemu
- 1.3. neformalno izraža potrditev prej povedanega
- 2. kot veznik, neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega in uvaja utemeljitev za predhodno izjavo
ETIMOLOGIJA: iz i ‛in’ + ↑tak - več ...
- 2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve komedij pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
- 2.1. oblikovna, estetska načela, značilna za glasbena dela komičnega značaja pri različnih skladateljih, v različnih teorijah, obdobjih
- kdor igra kontrabas, navadno kot poklicni glasbenik
- ki nima prirojene sposobnosti, da bi kaj delal (zelo) dobro, nadpovprečno
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
nanašajoč se na območje okrog (zemeljskega) pola: cirkumpolarne opazovalne postaje
♦ astron. cirkumpolarna zvezda zvezda, ki opravi vso svojo vsakodnevno krožno pot okrog nebesnega pola nad obzorjem
1. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: tedaj se je zgodilo čudo, da so se oblaki razmaknili; želim si to čudo, da bi začel delati; o njem pripovedujejo razna čuda / ekspr. pravo čudo bo, če bo kaj ujel / ekspr., v povedni rabi: saj je res čudo, da je vzdržal; ni čudo, ni čuda, da ga nihče ne mara; elipt. čudo, da ni padla
// star. čudež: delati čuda
2. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje: razkazoval mu je čuda starega gradu; ta človek je pravo čudo, vse si zapomni; Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta / ekspr. novi most je čudo sodobne tehnike izreden dosežek
// nenavadno, fantastično bitje ali stvar: iz vode se je pokazalo čudo: pol človek, pol riba; železnica je bila nekdaj veliko čudo; gledali so ga kot deveto čudo zelo presenečeno
3. knjiž., s predlogom začudenje, presenečenje: od čuda je izbuljil oči; na največje čudo otrok se je zvezda utrnila; v veliko čudo vseh je zmagal; v strahu in čudu so se spogledali
4. v členkovni rabi izraža presenečenje, iznenadenje: žival se mu približa in – čudo – spregovori kot človek; čudo božje, kaj si še živ; čudo prečudno, zadeti petelin se ni premaknil
kdor dela dobra, človekoljubna dela: ni le medijska zvezda, ampak tudi dobrodelnež
nanašajoč se na film:
a) filmski projektor; filmska kamera; filmsko platno / filmski atelje / filmski trak film
b) filmski festival; filmska produkcija; filmsko podjetje / filmska upodobitev romana / filmska umetnost / filmska predstava traja dve uri
c) zborovanje filmskih delavcev; filmski igralec / filmska zvezda zelo slavna filmska igralka
č) filmski tisk; filmska reportaža / filmski scenarij; filmska novica / oblikovanje filmske kulture človeka; filmska vzgoja / zgodba je premalo filmska / dogodki se vrstijo s filmsko naglico zelo hitro
- fílmsko prisl.:
filmsko stopnjevana zgodba
nanašajoč se na Hollywood: hollywoodski igralec; hollywoodska filmska zvezda
1. pripravljen, narejen brez dolgega kuhanja: instantni rezanci; instantna juha, kava, polenta; ta hrana je instantna
2. ki na hitro, na nezahteven način zadovolji kako potrebo: instantni nasveti; instantna duhovnost, kultura, zabava; instantna rešitev / instantna slava, zvezda; instantna uspešnica / program za instantno sporočanje
nanašajoč se na Jude ali jude: judovski kralj; judovski strankarski in verski voditelji / judovska mestna četrt; judovska vera vera, ki temelji na Svetem pismu Stare zaveze in talmudu; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva
♦ vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa
1. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: svetla jutranjica / zvezda jutranjica
2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro: moliti jutranjice / zbrati se k jutranjicam
♦ etn. jutranjica pesem, ki se poje ženinu in nevesti prvo jutro po svatbi; rel. zvoniti jutranjico zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih
1. star. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: jutrnjica sveti
2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro; jutranjica: moliti jutrnjice
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 14
- Naslednja »