Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
žléznica -e ž (ẹ̑) zool. celica, skupina celic, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma: žleznice krastače
SSKJ
žlézovnik -a (ẹ́) zool. del ptičjega želodca s tanko sluznično steno: žlezovnik in mlinček
SSKJ
žlíca -e ž (í) 
  1. 1. priprava iz daljšega ročaja in ovalnega vbočenega dela za dajanje v usta, zajemanje zlasti tekočih jedi: jesti, zajemati z žlico; lesena, nerjavna, srebrna žlica / od presenečenja mu je žlica padla iz rok; odložiti žlico prenehati jesti; vzeti žlico v roko začeti jesti
    // desertna žlica / jedilna žlica
  2. 2. navadno z rodilnikom količina, ki se lahko naenkrat zajame s to pripravo: dodati omaki žlico smetane / polna, zravnana, zvrhana žlica moke / dajati zdravilo po žlicah
  3. 3. priprava z rahlo vboklino za obuvanje čevljev: obuvati tesne čevlje z žlico / obuvalna žlica; žlica za čevlje
    ● 
    ekspr. žlica mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. šteti komu žlice paziti, da ne bi kdo veliko pojedel; ekspr. nasititi koga s prazno žlico odpraviti koga s praznimi obljubami; ekspr. pri poslih je zajemal s preveliko žlico si je preveč prilaščal; knjiž. roditi se s srebrno žlico v ustih biti od rojstva premožen; ekspr. že dolgo ni imel tople žlice v ustih ni nič toplega jedel; z veliko žlico ekspr. dajati komu z veliko žlico veliko, radodarno dajati; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; ekspr. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. zajemati znanje z veliko žlico zelo intenzivno se izobraževati; ekspr. zajemati življenje z veliko žlico zelo intenzivno živeti; zidarska žlica orodje v obliki kovinske ploščice z držajem za nanašanje malte; ekspr. če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil zelo ga sovraži; star. dajati komu skledo in žlico dajati komu hrano
    ♦ 
    metal. livarska žlica orodje za oblikovanje form; teh. žlica žlici podoben vbočen del bagra za zajemanje, premeščanje materiala
SSKJ
žlíčar -ja (ȋ) izdelovalec lesenih žlic in podobnih lesenih izdelkov: žličarji in rešetarji
♦ 
teh. bager, ki z žlici podobnim vbočenim delom od spodaj zajema material
SSKJ
žlíčarica -e ž (ȋ) zool. raca z močnim, na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Anas clypeata
SSKJ
žlíčarka -a ž (ȋ) zool. močvirska ptica selivka z belim perjem in na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Platalea leucorodia: žličarke in plevice / navadna, siva žličarka
SSKJ
žlíčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žličarje ali žličarstvo: žličarska obrt / žličarski mojster
SSKJ
žlíčarstvo -a (ȋ) žličarska obrt: žličarstvo in rešetarstvo
SSKJ
žlíčast -a -o prid. (í) podoben žlici: ptica z žličastim kljunom / žličasta vdolbina
SSKJ
žlíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žlico: žličen ročaj
♦ 
teh. žlični bager bager, ki z žlici podobnim vbočenim delom od spodaj zajema material
SSKJ
žlíčica -e ž (í) žlička: z žličico pomešati kavo v skodelici / dajati zdravilo po žličici / žličica moke / bolečine v žličici
SSKJ
žlíčka -e ž (í) 
  1. 1. manjšalnica od žlica: odložiti žličko na krožnik poleg skodelice; z žličko pomešati čaj v kozarcu / čajna, desertna, kavna žlička; žlička za kompot, sladoled / hraniti otroka po žlički / piti kaj po žličkah; dodati jedi žličko soli
  2. 2. anat. zgornji del trebuha nad popkom pod prsnico in med rebrnima lokoma: čutiti bolečine, pritisk v žlički
SSKJ
žlíčnik -a (ȋ) 
  1. 1. nav. mn., gastr. jed, oblikovana z odvzemanjem navadno močnate mase z žlico: iz zmesi jajc, skute in zdroba narediti žličnike; zakuhati žličnike v juho / vodni, vranični, zdrobovi žličniki; snežni žličniki iz snega; solnograški žličniki na maslu pečeni za pest veliki iz rahle zmesi jajc, sladkorja, moke, ki se jedo vroči
  2. 2. etn. posoda za shranjevanje lesenih žlic, navadno pritrjena na steni: vzeti žlico iz žličnika; sklednik in žličnik
SSKJ
žlíčnjak -a (ȋ) etn. posoda za shranjevanje lesenih žlic, navadno pritrjena na steni: dati žlice v žličnjak
SSKJ
žlíkrof -a (ī) nav. mn., gastr. kuhana jed iz testa, napolnjena z nadevom: postreči z žlikrofi; skleda žlikrofov / idrijski žlikrofi
SSKJ
žlíndra -e ž (ȋ) 
  1. 1. raztopina oksidov, ki nastane pri taljenju rud in rafiniranju kovin: iztekanje žlindre iz plavža
     
    agr. Tomaževa žlindra in tomaževa žlindra fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; Thomasov fosfat; metal. kisla žlindra ki vsebuje mnogo kremena; plavžna žlindra ki nastaja pri taljenju rude v plavžu; lovilnik žlindre; teh. granulirana žlindra
  2. 2. pepel, ki se pri gorenju premoga nekoliko stali: nabiranje žlindre na rešetki v peči
  3. 3. gošča, ostanki v pipi (za kajenje): postrgati žlindro iz pipe / tobakova žlindra
SSKJ
žlíndrast -a -o prid. (ȋ) ki vsebuje žlindro: žlindrasta gmota / ekspr. izpljunil je žlindrasto slino
// pokrit z žlindro: žlindrast ulitek
SSKJ
žlíndrati -am nedov. (ȋ) metal. povzročati, da se določene sestavine rude in dodatkov spremenijo v žlindro: žlindrati nečistoče
    žlíndrati se spreminjati se v žlindro: pepel v peči se žlindra
SSKJ
žlíndrin -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žlindro: žlindrine sestavine
 
metal. žlindrina nasedlina; teh. žlindrina volna vlakna iz žlindre
SSKJ
žlínkrof -a (ī) nav. mn., gastr. žlikrof: zakuhati žlinkrofe v juho / idrijski žlinkrofi
Število zadetkov: 93154