- 1. motnja v delovanju organizma: bolezen se prenaša z dotikom ali z izmečki; nalesti se bolezni; dobiti bolezen; kakšno bolezen pa ima; ozdraviti, preboleti bolezen; huda, neozdravljiva, smrtna bolezen; dedna, nalezljiva, poklicna bolezen; duševna bolezen; bolezni dihal, srca; povzročitelj bolezni je virus; bolnica za ženske bolezni / bolezen se me loteva, se me prijemlje, me napada; bolezen jo je zdelala; nakopati si bolezen / star. francoska bolezen sifilis
// v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / rastlinske, živalske bolezni
● preg. dolga bolezen, gotova smrt
♦ med. angleška bolezen rahitis; gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; kronična bolezen; morska bolezen slabost zaradi guganja ali tresenja; sladkorna bolezen; med., vet. Bangova bolezen bruceloza - 2. ekspr. pomanjkljivosti, napake: predaprilske bolezni Jugoslavije / otroška bolezen samoupravljanja
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar novejšega besedja
- bolézen nôrih kráv -zni -- -- ž (ẹ̑, ó, ȃ)
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bovina spongiformna encefalopatija, BSE, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: Nepravilno pitanje goveje živine ni krivo le za bolezen norih krav, ampak tudi za druge okužbe
degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimer: zboleti za alzheimerjevo boleznijo; nastanek alzheimerjeve bolezni; bolnik z alzheimerjevo boleznijo; Pri nekaterih boleznih, denimo pri alzheimerjevi bolezni ali po možganski kapi, je pomoč svojcev dragocena in neizogibna E po nemškem nevrologu in nevropatologu Aloisu Alzheimerju (1864–1915)
nalezljiva bolezen, ki se z uživanjem mesa obolelega goveda prenaša na človeka in povzroča demenco, izgubo nadzora nad delovanjem mišic, komo: Pri ljudeh doslej nismo imeli niti enega primera nove variantne oblike creutzfeld-jakobove bolezni, ki naj bi nastala zaradi uživanja mesa obolelih živali E po nemških nevrologih Hansu-Gerhardu Creutzfeldtu (1885–1964) in Alfonsu Marii Jakobu (1884–1931)
- legionárska bolézen -e -zni ž (á, ẹ̑) med.
hujša oblika legioneloze, za katero sta značilni močno povišana temperatura in pljučnica: Prvič so legionarsko bolezen odkrili leta 1977 v ZDA, ko je zbolelo nekaj sto ameriških veteranov iz vietnamske vojne
bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), borelioza, lymska borelioza: Zdravljenje z antibiotiki je smiselno v vseh stadijih lymske bolezni, najbolj učinkovito pa je na začetku bolezni | Računalniški modeli in raziskave na terenu kažejo, da kolikor bolj pester je ekosistem, toliko manjša je nevarnost pojava lajmske bolezni E po ameriškem mestu Lyme, kjer so 1975 zabeležili več pojavov te bolezni
- máčja bolézen -e -zni ž (ȃ, ẹ̑)
zelo nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke; mikrosporija: Tako kot vse glivične okužbe kože tudi mačja bolezen utegne biti zelo trdovratna in lahko traja več tednov ali mesecev