- 1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja
♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi - 2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar novejšega besedja
- razvójna psihologíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
znanstvena disciplina, ki proučuje človekove psihološke funkcije in njihove spremembe glede na faze ontogenetskega razvoja: Z vidika razvojne psihologije je dobra igrača tista, ki spodbuja otrokov razvoj in učenje, socialne veščine, čustveno izražanje, ustvarjalnost