- 1. nenehen, stalen: vedno bobnenje slapa / biti v vedni nevarnosti / vedni prepiri
- 2. večen, trajen: tam je vedna pomlad / obljubiti komu vedno zvestobo
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. navadno v povedni rabi, z rodilnikom ki ve (za) kaj: biti veden nesreče koga; biti veden vrednosti česa
- 2. izveden, vešč: biti veden v mnogih stvareh; vedna padarica