webmaster -ja cit. [vêbmáster] m, člov. (ȇ-á)
kdor skrbi za posamezne strežnike na svetovnem spletu: V svetu internetnih webmasterjev se je že zdavnaj udomačil način, s katerim je z nekaj pretkanosti mogoče doseči lep obisk na spletni strani in s tem tudi povečati prodajo izdelkov ali oglasnega prostora. E ← agl. webmaster iz ↑web + ↑máster
Zadetki iskanja
SNB
SNB
wellness ↑vêlnes
Glasuj
SNB
whirlpool -a cit. [vírlpul] m (ȋ)
manjši bazen ali kad z masažnimi šobami in vodnimi vrtinci: Izbirate lahko med kopanjem v bazenih s termalno vodo in poležavanjem ob bazenih ali na livadi, utrujene mišice lahko sprostite v whirlpoolih E ← agl. whirl pool iz whirl 'vrtinec, vrtinčenje' + pool 'bazen'
manjši bazen ali kad z masažnimi šobami in vodnimi vrtinci: Izbirate lahko med kopanjem v bazenih s termalno vodo in poležavanjem ob bazenih ali na livadi, utrujene mišice lahko sprostite v whirlpoolih E ← agl. whirl pool iz whirl 'vrtinec, vrtinčenje' + pool 'bazen'
SNB
windsurfing -a cit. [víntsə̀rfing-] m (ȋ-ə̏)
šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), jadranje na deski, surfanje (1): Poletje sem preživela na morju, kjer sem obiskovala tečaj windsurfinga in se borila z vetrom vsaj dve uri na dan E ← agl. windsurfing iz wind 'veter' + ↑surf
šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), jadranje na deski, surfanje (1): Poletje sem preživela na morju, kjer sem obiskovala tečaj windsurfinga in se borila z vetrom vsaj dve uri na dan E ← agl. windsurfing iz wind 'veter' + ↑surf
SNB
workshop -a cit. [vórkšôp] m (ọ̑-ȏ)
organizirano spoznavanje kakega področja udejstvovanja z aktivno dejavnostjo udeležencev in obiskovalcev; dejavnica (2), delavnica: Po odločitvi družbe za lete v Ljubljano smo skupaj z drugim gospodarstvom v enem letu nagovorili prodajno mrežo, finske novinarje in pripravili workshope E ← agl. workshop iz work 'delo' + shop v pomenu 'delavnica, prostor'
organizirano spoznavanje kakega področja udejstvovanja z aktivno dejavnostjo udeležencev in obiskovalcev; dejavnica (2), delavnica: Po odločitvi družbe za lete v Ljubljano smo skupaj z drugim gospodarstvom v enem letu nagovorili prodajno mrežo, finske novinarje in pripravili workshope E ← agl. workshop iz work 'delo' + shop v pomenu 'delavnica, prostor'
SNB
wrestling -a cit. [wrêsling-] m (ȇ)
ameriška delno zrežirana rokoborba s prvinami spektakla: Resničnostni šovi se mi zdijo približno toliko resnični, kot je ameriški wrestling pravi šport E ← agl. (professional) wrestling iz wrestle 'boriti se, spoprijeti se'
ameriška delno zrežirana rokoborba s prvinami spektakla: Resničnostni šovi se mi zdijo približno toliko resnični, kot je ameriški wrestling pravi šport E ← agl. (professional) wrestling iz wrestle 'boriti se, spoprijeti se'
SNB
zabávniSSKJ -a -o prid. (á)
- zabávna industríja -e -e ž (á, ȋ)
dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja izdelke za množično zabavo, zlasti filmske, glasbene, televizijske; industrija zabave, šovbiznis, zabavništvo: Na predstavi je bilo med občinstvom polno ljudi iz sveta zabavne industrije
SNB
zabávništvo -a s (ȃ)
dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja izdelke za množično zabavo, zlasti filmske, glasbene, televizijske; industrija zabave, šovbiznis, zabavna industrija: Prepletanje politike in zabavništva se je začelo v petdesetih, s pojavom televizije E (↑)zabávnik
dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja izdelke za množično zabavo, zlasti filmske, glasbene, televizijske; industrija zabave, šovbiznis, zabavna industrija: Prepletanje politike in zabavništva se je začelo v petdesetih, s pojavom televizije E (↑)zabávnik
SNB
zablefírati -am dov. (ȋ) pog.
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega; zblefirati: zablefirati emocije; Tisti, ki imajo z javnim nastopanjem več izkušenj, delujejo suvereno, imajo izoblikovan nastop in znajo v kočljivih položajih tudi zablefirati E (↑)blefírati
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega; zblefirati: zablefirati emocije; Tisti, ki imajo z javnim nastopanjem več izkušenj, delujejo suvereno, imajo izoblikovan nastop in znajo v kočljivih položajih tudi zablefirati E (↑)blefírati
SNB
zablúziti -im dov. (ú ȗ) pog.
1. z napačnim ravnanjem priti v slab, neugoden položaj: zabluziti odnos s starši; zabluziti v šoli; Trdno sem prepričan, da šport na splošno izvrstno varuje otroke že v osnovni šoli, da ne bi zabluzili
2. nekoristno porabiti čas: Cel dan sem zabluzil
3. vsebinsko prazno in na predolg način povedati, napisati: V blogu zna večkrat zabluziti, da bog pomagaj
4. imeti spolni odnos brez namena trajnejše zveze, navadno samo enkrat: Bila sem mu všeč in sva zabluzila E ↑blúziti
1. z napačnim ravnanjem priti v slab, neugoden položaj: zabluziti odnos s starši; zabluziti v šoli; Trdno sem prepričan, da šport na splošno izvrstno varuje otroke že v osnovni šoli, da ne bi zabluzili
2. nekoristno porabiti čas: Cel dan sem zabluzil
3. vsebinsko prazno in na predolg način povedati, napisati: V blogu zna večkrat zabluziti, da bog pomagaj
4. imeti spolni odnos brez namena trajnejše zveze, navadno samo enkrat: Bila sem mu všeč in sva zabluzila E ↑blúziti
SNB
zabójnikSSKJ -a m (ọ̑)
1. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav; kontejner (1): bivalni zabojnik; gradbeni zabojnik; V zabojnikih in prikolicah je nastanjenih več kot 500 ljudi, ki so v potresu izgubili domove
2. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov; kontejner (2): zabojnik za smeti; zabojnik za steklo; Pred leti so po mestu postavili veliko posebnih zabojnikov za ločeno zbiranje steklenih in papirnih odpadkov E (↑)zabòj
1. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav; kontejner (1): bivalni zabojnik; gradbeni zabojnik; V zabojnikih in prikolicah je nastanjenih več kot 500 ljudi, ki so v potresu izgubili domove
2. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov; kontejner (2): zabojnik za smeti; zabojnik za steklo; Pred leti so po mestu postavili veliko posebnih zabojnikov za ločeno zbiranje steklenih in papirnih odpadkov E (↑)zabòj
SNB
zabójniški -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na zabojnik: zabojniški terminal; zabojniška ladja; V zabojniškem naselju dva meseca po potresu še vedno nimajo kopalnice E ↑zabójnik
ki se nanaša na zabojnik: zabojniški terminal; zabojniška ladja; V zabojniškem naselju dva meseca po potresu še vedno nimajo kopalnice E ↑zabójnik
SNB
zabrisovánje -a s (ȃ)
povzročanje, da je kaj manj vidno, jasno: zabrisovanje slike; Pomen visoke mode sta zmanjšala tudi zabrisovanje meje s prêt-àporterjem oziroma nosljivo modo in pojav visoke mode na prodajnih policah E (↑)zabrisováti
povzročanje, da je kaj manj vidno, jasno: zabrisovanje slike; Pomen visoke mode sta zmanjšala tudi zabrisovanje meje s prêt-àporterjem oziroma nosljivo modo in pojav visoke mode na prodajnih policah E (↑)zabrisováti
SNB
zadebatírati se -am se dov. (ȋ) pog.
porabiti v pogovoru, razpravi s kom več časa, kot je bilo načrtovano: S kolegom sva se zadebatirala za celo uro E (↑)debatírati
porabiti v pogovoru, razpravi s kom več časa, kot je bilo načrtovano: S kolegom sva se zadebatirala za celo uro E (↑)debatírati
SNB
zadékati -am dov. (ẹ̑) pog.
1. obleči v topla oblačila ali tesno oviti v debelejše blago zaradi zaščite pred mrazom: zadekati dojenčka v odejo; Zadekajte se, kapa in rokavice niso odveč
2. prekriti z blagom: Nekateri zadekajo svoja okna z debelimi zavesami in roletami, da jim ne bi slučajno kdo gledal, kaj imajo na krožniku E iz *dékati iz (↑)déka2
1. obleči v topla oblačila ali tesno oviti v debelejše blago zaradi zaščite pred mrazom: zadekati dojenčka v odejo; Zadekajte se, kapa in rokavice niso odveč
2. prekriti z blagom: Nekateri zadekajo svoja okna z debelimi zavesami in roletami, da jim ne bi slučajno kdo gledal, kaj imajo na krožniku E iz *dékati iz (↑)déka2
SNB
zadétSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
1. pog. omamljen, navadno z mamili; pribit: zadet od trave; Bila sta tako zadeta, da se ne spomnita, kaj se je zgodilo
2. ekspr. ki je v stanju, za katerega so značilna podobna občutja kot pri omamljenju: Bistvo zaljubljenosti je ravno v tem, da se kar zgodi; če iščeš ljubezen s pomočjo zemljevida idealnega partnerja v glavi, potem nikoli ne moreš biti zadet od ljubezni E ↑zadéti se
1. pog. omamljen, navadno z mamili; pribit: zadet od trave; Bila sta tako zadeta, da se ne spomnita, kaj se je zgodilo
2. ekspr. ki je v stanju, za katerega so značilna podobna občutja kot pri omamljenju: Bistvo zaljubljenosti je ravno v tem, da se kar zgodi; če iščeš ljubezen s pomočjo zemljevida idealnega partnerja v glavi, potem nikoli ne moreš biti zadet od ljubezni E ↑zadéti se
SNB
zadétekSSKJ -tka m (ẹ̑)
1. rezultat iskanja, zlasti po internetu: seznam zadetkov; Program lahko upravljamo iz orodne vrstice, ki sproti prikazuje zadetke in ponuja hiter dostop do njih
2. obisk spletne strani: Stran zabeleži vsak mesec čez sedem milijonov zadetkov in dva milijona vpogledov E (↑)zadéti
1. rezultat iskanja, zlasti po internetu: seznam zadetkov; Program lahko upravljamo iz orodne vrstice, ki sproti prikazuje zadetke in ponuja hiter dostop do njih
2. obisk spletne strani: Stran zabeleži vsak mesec čez sedem milijonov zadetkov in dva milijona vpogledov E (↑)zadéti
SNB
zadéti se -dénem se dov. (ẹ́) pog.
omamiti se, navadno z mamili: zadeti se s heroinom; Če se hoče narkoman zadeti, se bo zadel, pa naj stane kar koli E (↑)zadéti
omamiti se, navadno z mamili: zadeti se s heroinom; Če se hoče narkoman zadeti, se bo zadel, pa naj stane kar koli E (↑)zadéti
SNB
zadétostSSKJ -i ž (ẹ̑) pog.
stanje, navadno z mamili, omamljenega človeka: občutek zadetosti; Med razloge, kaj jih je privedlo do prve uporabe droge, so anketiranci navedli radovednost, željo po zadetosti in željo, da bi pozabili na svoje težave E ↑zadéti se
stanje, navadno z mamili, omamljenega človeka: občutek zadetosti; Med razloge, kaj jih je privedlo do prve uporabe droge, so anketiranci navedli radovednost, željo po zadetosti in željo, da bi pozabili na svoje težave E ↑zadéti se
SNB
zadévati se -am se nedov. (ẹ́) pog.
omamljati se, navadno z mamili: Mnogi uživalci se pogosto zadevajo kar na javnih prostorih, na ulici E ↑zadéti se
omamljati se, navadno z mamili: Mnogi uživalci se pogosto zadevajo kar na javnih prostorih, na ulici E ↑zadéti se
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 256
- 257
- 258
- 259
- 260
- 261
- 262
- ...
- 270
- Naslednja »
Število zadetkov: 5382
Dostopnost