- diahróno jezikoslôvje -ega -a s (ọ̑, ȏ)
smer jezikoslovja, ki raziskuje jezik v njegovem razvoju skozi čas: posvečati se problemom diahronega jezikoslovja; profesor splošnega in diahronega jezikoslovja; Diahrono jezikoslovje opisuje spremembe v jezikovnem sistemu med enim in drugim časovnim obdobjem