Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
tropsko drevo ali grm, iz semen katerega se pridobiva kava: nasadi, plantaže kavovca
metal. naprava, ki omogoča segrevanje zraka pri plavžu s toploto dimnih plinov: plavž z dvema kavperjema
zool. polž s porcelanasto hišico, ki živi v Indijskem oceanu, Cypraea moneta: majhni kavriji / okrog vratu je imel obešene svetleče kavrije hišice kavrijev
1. ekspr., navadno v zvezi ravs in kavs prepir, prerekanje, pretep: v tej hiši je večen ravs in kavs; kmalu je nastal ravs in kavs
2. kavsanje: kavs petelinov
1. nav. ekspr. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoši kavsajo travo, zrnje
// udarjati, tolči s kljunom: koklja jezno kavsa
2. vulg. imeti spolne odnose, opravljati spolno združitev (s kom): kavsati babe, kurbe
- kávsati se ekspr.
tepsti se (s kljunom): petelina sta se kavsala do krvi
// slabš. zelo se prepirati, prerekati: kavsajo se zaradi dediščine
nav. ekspr. hitro, sunkovito seči s kljunom po čem: kokoš je kavsnila zrno
// udariti s kljunom: papiga ga je kavsnila; pren., ekspr. spet je kavsnil vmes s svojo besedo
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1385
- 1386
- 1387
- 1388
- 1389
- 1390
- 1391
- ...
- 6272
- Naslednja »