Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bénzo... prvi del zloženk (ẹ̑)
kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzokinon
SSKJ²
benzóa -e ž (ọ̑)
dišeč smolast izcedek iz nekaterih tropskih dreves: dim kadila je raznašal rahel vonj po benzoi
SSKJ²
benzójev -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na benzoo: benzojeva smola / benzojeva tinktura
SSKJ²
benzol gl. bencol
SSKJ²
bér -í ž (ẹ̑)
star. (čebelja) paša: »Sonca čakajo, da bi šle na ber,« jih [čebele] je razumel (I. Zorec) ; ajdova ber / ber zdravilnih zeli nabiranje
SSKJ²
béra tudi bíra -e ž (ẹ́; í)
1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed
2. nabiranje: priti na bero
♦ čeb. jesenska bera paša
3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv
SSKJ²
beráč1 -a m (á)
1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade
2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar)
● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
♦ igr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka
SSKJ²
beráč2 -a m (á)
1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev
2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače
SSKJ²
beráček -čka m (á)
otrok, ki prosi, pobira miloščino: razcapan beraček
SSKJ²
beráčenje -a s (á)
glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen
SSKJ²
beračíca -e ž (í)
1. ženska, ki prosi, pobira miloščino: ob cerkvenem zidu so sedeli berači in beračice
2. ekspr. zelo revna ženska: z beračico bi se ženil
SSKJ²
beračíja -e ž (ȋ) ekspr.
1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo
2. beračenje: biti obsojen zaradi beračije
3. zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo
SSKJ²
beráčiti -im nedov. (á ȃ)
1. prositi, pobirati miloščino: delat pojdi, namesto da beračiš; beračiti od hiše do hiše; na stara leta je beračil
2. ekspr. ponižno prositi, prosjačiti: ne bom beračil za službo / beračiti za ljubezen
SSKJ²
beračón -a m (ọ̑)
slabš. berač1: raztrgan beračon / ne boš vzela tega beračona
SSKJ²
beráški -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na berače:
a) beraška malha
● priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje
b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb
♦ rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju
2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja
SSKJ²
beráštvo -a s (ȃ)
ekspr. velika revščina: živeti v beraštvu; pren. kulturno beraštvo
SSKJ²
berbêrec -rca m (ȇ)
vet. konj severnoafriške pasme, po telesnih oblikah podoben arabcu:
SSKJ²
bêrda -e ž (ȇ)
glasb. največja, kontrabasovska tamburica: tamburaški orkester ima dve berdi
SSKJ²
bêrek -a m (ȇ)
nar. stara, nekdanja rečna struga, močvirje: Stare vrbe ob bereku so bile polne gnezd (F. Godina)
SSKJ²
beréta -e ž (ẹ̑)
manjša pištola italijanskega tipa: odpel je pas s tokom in bereto
Število zadetkov: 101386