Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
besedoválec -lca [besedovau̯ca] m (ȃ)
knjiž. govornik: besedovalci v javnosti / ozrl se je po besedovalcih
SSKJ²
besedovánje -a s (ȃ)
glagolnik od besedovati: kaj je treba toliko besedovanja! besedovanje o umetnosti / nepotrebno, prazno besedovanje / uči se umetnosti besedovanja govorništva
SSKJ²
besedováti -újem tudi besédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑)
pogovarjati se: stari so besedovali o vojni; dolgo v noč so besedovali o umetnosti / ekspr. ni da bi dosti besedoval o tem / star. sam s seboj beseduje govori
// govoričiti: Besedovala sta, da so se zvezde tresle, ali besede niso obrodile niti piškavega sadu (I. Cankar)
SSKJ²
besedún -a m (ȗ)
slabš. kdor dosti in vsebinsko prazno govori: ne poslušaj teh besedunov
SSKJ²
bésemerski -a -o prid. (ẹ̑)
metal., v zvezi besemerski konvertor ali besemerska peč s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa:
SSKJ²
bêsen tudi bésen -sna -o prid., bêsnejši tudi bésnejši (é ē; ẹ́ ẹ̄)
1. jezen do skrajnosti: upravičeno je bila besna; besen na soseda / besen bik / besno rjovenje živine; pes je lajal kot besen; otepal je okoli sebe kot besen
2. ekspr. ki ima veliko hitrost, silovitost: zapodil je konja v besen galop; besni udarci; besno divjanje viharja / besno sovraštvo
    bêsno tudi bésno prisl.:
    besno streljati
SSKJ²
besežé -êja m (ẹ̑ ȇ)
med. cepivo proti jetiki: cepljenje z besežejem
SSKJ²
besežíranje -a s (ȋ)
glagolnik od besežirati: množično besežiranje otrok
SSKJ²
besežírati -am nedov. in dov. (ȋ)
med. cepiti z besežejem: besežirati novorojenčke in šolske otroke
SSKJ²
besnênje -a s (é)
glagolnik od besneti: preklinjanje in besnenje / besnenje orkana
SSKJ²
besnéti -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í)
1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / osvajalci so besneli po deželi
2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar
    besnèč -éča -e:
    besneč ocean, ogenj
SSKJ²
bêsnež tudi bésnež -a m (ȇ; ẹ̑)
kdor besni: izvili so besnežu orožje / usta se mu penijo kakor besnežu
SSKJ²
besnílo -a s (í)
stanje, ki ga povzroči skrajna živčna razdraženost: krivica ga je spravila v pravo besnilo; divje, pijano besnilo / napad besnila / zmagoslavje je naraslo do besnila
SSKJ²
besníti -ím nedov., bêsni tudi bésni (ī í)
spravljati v besnost: ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo
SSKJ²
besnív -a -o prid. (ī í)
zastar. besen, divji: ko mu je očitala krutost, je ves besniv hotel udariti še njo
SSKJ²
besnják -a m (á)
star. nasilnež, trinog2: graščak je bil hud besnjak
SSKJ²
bêsnost tudi bésnost -i ž (é; ẹ́)
najvišja stopnja jeze: obsedla ga je besnost; spravljati v besnost / njegovo besnost je težko prenašati
SSKJ²
besnôta -e ž (ó)
star. bes2, besnost: vpil je z vso besnoto
SSKJ²
bestiálen -lna -o prid. (ȃ)
ekspr. živalsko okruten, zverinski: bestialen zločinec / bestialen umor; bestialna krutost; bestialno sovraštvo
    bestiálno prisl.:
    zmagovalci so se bestialno znesli nad premaganimi
SSKJ²
bestiálnost -i ž (ȃ)
ekspr. živalska okrutnost, zverinstvo: brutalnost in bestialnost; bestialnost vojne
Število zadetkov: 101635