Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
čvekálo -a s (á)
čvekač: birokratsko čvekalo
SSKJ²
čvekánje -a s (ȃ)
glagolnik od čvekati: sit sem tvojega čvekanja; dosti časa so zapravili z nepotrebnim čvekanjem / čvekanja o poroki ni bilo ne konca ne kraja
SSKJ²
čvekaríja -e ž (ȋ)
nav. mn., slabš. vsebinsko prazno, nespametno govorjenje: ne meni se za te čvekarije; vsako čvekarijo verjame / glava mu je polna raznih čvekarij
SSKJ²
čvékast in čvêkast -a -o prid. (ẹ̑; ē)
slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: čvekasta ženska / molči, čveka čvekasta
SSKJ²
čvekáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: nehaj že čvekati; ni znal drugega kakor čvekati
// govoriti, pripovedovati: kaj čvekaš neumnosti; vedno je čvekal, da bo vse skupaj pustil in odšel; drzne si čvekati o privatnih stvareh / samo čveka, pa nič ne naredi
2. dajati cmokanju podobne glasove; cmokati: pod nogami ji je čvekalo blato
SSKJ²
čvekàv -áva -o prid. (ȁ á)
slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: čvekavih ljudi se je izogibal
SSKJ²
čvekávost -i ž (á)
slabš. lastnost čvekavega človeka: njegova čvekavost ga je jezila
SSKJ²
čveketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
čvekati: ko so ženske nehale čveketati, se je oglasil še sam
SSKJ²
čvékniti -em tudi čvêkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
slabš. reči kaj vsebinsko praznega, nespametnega: nič ne premisli, kar čvekne
// reči, povedati: no, čvekni že kaj; gotovo bo kdo kaj čveknil o tem
SSKJ²
čvènk čvênka in čvénka m (ȅ é, ẹ́)
lov. piščalka za klicanje sov ali šoj: lov na čvenk
SSKJ²
čvičáti -ím nedov. (á í)
oglašati se z visokim, tožečim glasom: miš čviči
♦ lov. s posnemanjem mišjega glasu klicati živali, zlasti lisice
SSKJ²
čvrčánje -a s (ȃ)
glagolnik od čvrčati: zbudilo ga je čvrčanje ptic
SSKJ²
čvrčáti -ím nedov. (á í)
star. cvrčati: lastovke, murni čvrčijo / polena čvrčijo v peči
SSKJ²
čvrčkáti -ám in čvŕčkati -am nedov. (á ȃ; ȓ)
star. ščebetati, čebljati: jata škorcev čvrčka nad travnikom
SSKJ²
čvrléti -ím nedov. (ẹ́ í)
nar. ščebetati, čebljati: Cela vrsta ptičev se je že vrnila in na poganjajočih vejah so neutrudno čvrleli škorci (J. Dular)
SSKJ²
čvrljáti -ám nedov. (á ȃ)
star. čebljati, čebrnjati: smukala se je okrog babice in neprestano čvrljala / rada čvrlja z materjo / po drevju čvrljajo sinice
SSKJ²
čvŕst -a -o stil. -ó prid., čvrstêjši (ȓ r̄)
1. poln življenjskih sil: čvrst rod; čvrst vranec; starec je še čvrst; čvrst ko dren / bil je čvrste postave in rdečih lic; čvrsto zdravje
// ki izraža moč, odločnost: čvrst glas; čvrst korak; čvrst udarec
2. ki se težko vdaja, upogiba: za podpornike je potreben čvrst les / čvrste prsi
3. ki se težko raztrga, loči; trden, močen: čvrst papir; čvrst vozel / ima zelo čvrsto spanje; pren. čvrsto prijateljstvo
♦ ekon. čvrsta valuta trdna, konvertibilna valuta
    čvŕsto stil. čvrstó prisl.:
    čvrsto se držati življenjskih načel; čvrsto korakati; oblast mora biti čvrsto povezana z ljudstvom; čvrsto zavezana vreča
SSKJ²
čvrstéti -ím nedov. (ẹ́ í)
utrjevati se, krepiti se: nežni listi so polagoma čvrsteli
SSKJ²
čvrstína -e ž (í)
publ. čvrstost, trdnost: čvrstina državnega zunanjepolitičnega položaja / kraški svet mu je dal čvrstino značaja
SSKJ²
čvrstíti -ím nedov. (ī í)
utrjevati, krepiti: skupne težave so čvrstile njihovo tovarištvo
Število zadetkov: 107763