Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dêjstvo -a s (ȇ)
kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo: dejstva pričajo proti njegovi trditvi; izkrivljati, ponarejati dejstva; upoštevali so samo dejstva; seznaniti koga z dejstvi / ekspr. omejiti se na gola, suha dejstva; navajal je le že znana zgodovinska dejstva / publ., z oslabljenim pomenom: bolezen se je izredno hitro širila, to dejstvo je oviralo učinkovito zatiranje; dejstvo, da je proizvodnja padla, kaže na resen položaj v tovarni
♦ pravn. pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice
// navadno v zvezi z izvršen kar je odločeno, opravljeno: o tem ne moremo več razpravljati, to je že izvršeno dejstvo
// ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: motite se, to je dejstvo; dejstvo je, da se nanj ne moremo zanesti
● zamisel je postala dejstvo se je uresničila; postaviti koga pred (izvršeno) dejstvo seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene
SSKJ²
dejstvovánje -a s (ȃ)
glagolnik od dejstvovati: vse svoje dejstvovanje je usmeril k najvišjemu cilju; poklicno dejstvovanje / dejstvovanje narave učinkovanje
SSKJ²
dejstvováti -újem nedov. (á ȗ)
star. delovati: organizacija dobro dejstvuje / te besede so dejstvovale kot strela učinkovale
    dejstvujóč -a -e:
    dejstvujoče sile
SSKJ²
déka1 -e ž (ẹ̑)
pog. dekagram: kupiti deset dek masla; tri kile in šestdeset dek / vrzi na tehtnico še eno deko utež za en dekagram
SSKJ²
déka2 -e ž (ẹ̑)
pog. (volnena) odeja: pokriti se z deko; ogrniti konja z deko
SSKJ²
deka... ali déka... in deka... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na deset: dekagram
SSKJ²
dekabríst -a m (ȋ)
pripadnik ruskega plemiškega gibanja proti carizmu ali udeleženec decembrske vstaje leta 1825: upor dekabristov
SSKJ²
dekabrístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na dekabriste: dekabristično gibanje
SSKJ²
dekabrístovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na dekabriste: dekabristovski upor
SSKJ²
dekáda -e ž (ȃ)
doba desetih časovnih enot, navadno dni: izdelati plan po dekadah in dnevih; tretja dekada v mesecu / prve dekade našega stoletja desetletja
♦ elektr. kondenzatorska dekada skupina desetih enakih kondenzatorjev, ki se morejo stopnjema vklapljati ali izklapljati; zgod. dekada teden v francoski revoluciji, ki je trajal deset dni
SSKJ²
dekáden -dna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na dekado: dnevne, dekadne in mesečne planske naloge; dekadna poročila
2. mat. ki ima za osnovo število deset, desetiški: dekadni način štetja; dekadni sistem
♦ elektr. dekadni kondenzator kondenzator, ki ima več kondenzatorskih dekad
SSKJ²
dekadénca -e ž (ẹ̑)
1. propad, propadanje, nazadovanje: nemoralnost in dekadenca; intelektualna dekadenca; dekadenca družbe, režima
2. lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem: francoska dekadenca; pesnik, predstavnik dekadence
SSKJ²
dekadénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
dekadenten: dekadenčna literatura, slika; dekadenčne pesmi / dekadenčni plesi
SSKJ²
dekadènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. predstavnik dekadentne umetnosti: ta pesnik je bil dekadent
2. knjiž., ekspr. propadajoč, propadel človek: degeneriranci in dekadenti
SSKJ²
dekadénten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na dekadenco: dekadentni pojavi v kulturi; dekadentno plemstvo / pesniki dekadentne literarne smeri; dekadentna umetnost
SSKJ²
dekadentízem -zma m (ī)
lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem; dekadenca
SSKJ²
dekadéntnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost dekadentnega: dekadentnost pesmi / dekadentnost filma / politična dekadentnost
SSKJ²
dekadêntski tudi dekadéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na dekadente: dekadentski krožek / dekadentska književnost dekadentna
SSKJ²
dekadêntstvo tudi dekadéntstvo -a s (ē; ẹ̄)
značilnosti dekadence: dekadentstvo družbe / v tej pesmi je mnogo dekadentstva
SSKJ²
dekádičen -čna -o prid. (á)
mat. ki ima za osnovo število deset, desetiški: dekadični številski sistem; dekadično število
Število zadetkov: 107763