Zadetki iskanja
nanašajoč se na čutno nazornost: čutnonazoren jezik; čutnonazorna podoba
- čútnonazórno prisl.:
čutnonazorno prikazovanje nasilja
1. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju: v njej je začutil odkrito čutnost; močna, rafinirana, surova čutnost / v pesmi ni sledu o kaki čutnosti / čutnost ustnic
2. sposobnost čutnega zaznavanja: njegova čutnost je s tem prizadeta
1. kdor poklicno kaj čuva: podjetje bo zaposlilo dva nočna čuvaja; gozdni, lovski, poljski čuvaj; čuvaj parka / na obzidju so stražili budni čuvaji stražarji
♦ žel. progovni čuvaj uslužbenec, ki na določenem odseku pregleduje progo, zapira in odpira zapornice
// zastar. čuvar: čuvaj reda, morale
2. pes, ki čuva stanovanjsko poslopje: na dvorišču jih je oblajal čuvaj; kupiti psa čuvaja
manjša stavba za čuvaja: železničar stoji pred čuvajnico; progovna čuvajnica; čuvajnica na gradbišču / stanovali so v čuvajnici ob progi
kdor si prizadeva, da se kaj ohrani: razjezili so čuvarje morale in pravovernosti; lastil si je vlogo čuvarja javnega reda / ustavno sodišče je zadnji čuvar ustave
♦ film. čuvar kamere kdor skrbi za pravilno delovanje in vzdrževanje kamere med snemanjem
ženska, ki si prizadeva, da se kaj ohrani: čuvarica ognja v templju / babica je bila čuvarica družinskega ugleda / pri mrliču je ostala samo stara čuvarica
ženska, ki si prizadeva, da se kaj ohrani: čuvarka ognja v templju / vneta čuvarka tradicije / nanj je pazila kot budna čuvarka
1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes čuva hišo; čuvati gozd pred požarom; čuva jo ko punčico svojega očesa
// imeti v oskrbi, varstvu: pastir čuva čredo; čuvati avtomobile na parkirnem prostoru; čuvati sosedovega otroka
2. prizadevati si, da se kaj ohrani: čuvati obleko / čuvati javni red, samostojnost
3. zastar. posvečati čemu vso skrb; bedeti: kapitan čuva nad usodo ladje
- čúvati se
paziti se, izogibati se: čuvati se psa / čuvati se prenagljenosti
- čúvan -a -o:
skrbno čuvana skrivnost
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: ti si stara čveka, nikoli ne boš drugačen / je čveka, vse pove
// nav. mn. izmišljotina, čenča: kdo je raznesel te čveke?
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: težko poslušam tega čvekača / velik čvekač in bahač je
slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: nerad je poslušal čvekalasto sosedo
internetna storitev, ki omogoča sočasno komunikacijo med uporabniki; klepetalnica: na spletni strani sta tudi forum in čvekalnica / spletna čvekalnica
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 498
- 499
- 500
- 501
- 502
- 503
- 504
- ...
- 5389
- Naslednja »