drócniti -em dov. (ọ́ ọ̑)
star. dregniti: če je le mogel, ga je drocnil
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
dróčnik -a m (ọ̑)
avt. drog pri motorju z notranjim zgorevanjem, ki prenaša gibanje z odmične gredi na ventil: ventilni dročnik; glavica dročnika
avt. drog pri motorju z notranjim zgorevanjem, ki prenaša gibanje z odmične gredi na ventil: ventilni dročnik; glavica dročnika
SSKJ²
dróg -a m, mn. drogôvi in drógi (ọ̑)
1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra
● spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja
2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog
♦ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo
1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra
● spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja
2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog
♦ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo
SSKJ²
dróga -e ž (ọ́)
1. sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine: uživati droge; preprodajalci, uporabniki drog v zaporih; omamljenost od droge; prekupčevanje s prepovedanimi drogami; droge in alkohol / zloraba drog; odvisnost od drog; zasvojenost z drogami / mehka droga ki navadno ne povzroča odvisnosti; trda droga ki povzroča hitro odvisnost, lahko tudi smrt
2. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu: pripravljati droge; narkotične droge / nabiranje in sušenje drog
1. sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine: uživati droge; preprodajalci, uporabniki drog v zaporih; omamljenost od droge; prekupčevanje s prepovedanimi drogami; droge in alkohol / zloraba drog; odvisnost od drog; zasvojenost z drogami / mehka droga ki navadno ne povzroča odvisnosti; trda droga ki povzroča hitro odvisnost, lahko tudi smrt
2. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu: pripravljati droge; narkotične droge / nabiranje in sušenje drog
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
drogeríja -e ž (ȋ)
trgovina s kozmetičnimi sredstvi in kemikalijami: odprli so novo drogerijo; kupiti v drogeriji
trgovina s kozmetičnimi sredstvi in kemikalijami: odprli so novo drogerijo; kupiti v drogeriji
SSKJ²
SSKJ²
drogeríst -a m (ȋ)
lastnik drogerije ali prodajalec v njej: vsa leta je kupoval pri istem drogeristu
lastnik drogerije ali prodajalec v njej: vsa leta je kupoval pri istem drogeristu
SSKJ²
drogerístka -e ž (ȋ)
lastnica drogerije ali prodajalka v njej: kot drogeristka je delala petnajst let
lastnica drogerije ali prodajalka v njej: kot drogeristka je delala petnajst let
SSKJ²
drogíran -a -o prid. (ȋ)
ki je pod vplivom mamil: drogiran voznik; poslal jo je domov, ker je bila drogirana
ki je pod vplivom mamil: drogiran voznik; poslal jo je domov, ker je bila drogirana
SSKJ²
drogíranec -nca m (ȋ)
kdor je zasvojen z mamili; narkoman: drogiranec je prosjačil za denar; drogiranci in pijanci
kdor je zasvojen z mamili; narkoman: drogiranec je prosjačil za denar; drogiranci in pijanci
SSKJ²
drogíranje -a s (ȋ)
glagolnik od drogirati se: negativne posledice drogiranja; drogiranje in opijanje
glagolnik od drogirati se: negativne posledice drogiranja; drogiranje in opijanje
SSKJ²
drogírati -am nedov. in dov. (ȋ)
omamljati z mamili: narkomane drogirajo z metadonom
omamljati z mamili: narkomane drogirajo z metadonom
- drogírati se nedov.
omamljati se z mamili: včasih se je drogiral, zdaj pa niti kadi ne več
SSKJ²
drogôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na drog: drogovna konzola / drogovni nosilci nosilci, sestavljeni iz drogov
nanašajoč se na drog: drogovna konzola / drogovni nosilci nosilci, sestavljeni iz drogov
SSKJ²
drogôvje -a s (ȏ)
več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja
♦ teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore
več drogov, drogovi: železno drogovje / streha iz bambusovega drogovja
♦ teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave; zavorno drogovje drogovi kot sestavni del mehanične zavore
SSKJ²
SSKJ²
drómlja -e ž (ọ̑)
etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi: igrati na dromljo; drobna dromlja
etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi: igrati na dromljo; drobna dromlja
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 672
- 673
- 674
- 675
- 676
- 677
- 678
- ...
- 5561
- Naslednja »
Število zadetkov: 111208
Dostopnost