Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
muzêjski -a -o prid. (ē)
nanašajoč se na muzej: muzejski uslužbenci / muzejsko poslopje / muzejski predmet predmet, ki se hrani v muzeju; predmet, ki spada v muzej; muzejska zbirka / ekspr. naprava ima samo še muzejsko vrednost zgodovinsko
SSKJ²
muzêjstvo -a s (ȇ)
dejavnost, ki se ukvarja z ustanavljanjem in delom muzejev: reorganizirati muzejstvo; muzejstvo in zgodovinarstvo
SSKJ²
muzeologíja -e ž (ȋ)
veda o muzejih in urejanju, vzdrževanju muzejskih zbirk: etnografska muzeologija
SSKJ²
muzeolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na muzeologijo: delati v skladu z muzeološkimi načeli; zapletena muzeološka vprašanja
SSKJ²
múzga -e ž (ū)
agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: muzga se izceja; veje so polne muzge
// stanje, ko se ta pojavi: drevo je v muzgi / sekati ob muzgi
SSKJ²
muzicíranje -a s (ȋ)
glagolnik od muzicirati: muziciranje mu je v krvi; njeno muziciranje mu preseda
♦ glasb. komorno muziciranje
SSKJ²
muzicírati -am nedov. (ȋ)
nav. ekspr. igrati (na glasbilo): godci pridno muzicirajo; v kavarni muzicirajo dolgo v noč; peti in muzicirati; pren. murni neutrudno muzicirajo
// izvajati glasbeno delo, navadno kvalitetno: pod dirigentovim vodstvom orkester skladno muzicira
SSKJ²
múzičen -čna -o prid. (ú)
1. ki ima čut, smisel za umetnost: je zelo muzičen človek / dekle je muzične narave
2. glasben: muzična vzgoja
● muzični agon pri starih Grkih tekmovanje v glasbi
SSKJ²
múzičnost -i ž (ú)
lastnost muzičnega človeka: muzičnost je podedoval po materi / muzičnost jezika blagoglasnost, melodičnost
SSKJ²
múzik stil. múzikus -a m (ú)
glasbenik: nadarjen mlad muzik; nastopajo jazz muziki
SSKJ²
múzika -e ž (ú)
1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok; glasba: študirati muziko; za muziko je zelo dovzetna / igrajo samo jazzovsko muziko; lahka, resna, zabavna muzika; operna, plesna muzika
// glasbeno delo: komponira slabo muziko; poznavanje naše muzike v tujini
2. igranje (na glasbila): po proslavi bo muzika in ples; muzika utihne; iz vasi je slišati glasno, hrupno muziko
// izvajanje glasbenih del: rad posluša moderno muziko / muzika za ples; pren., pesn. muzika dežja, stroja
3. pog. skupina ljudi, ki igra na glasbila; godba: muzika je zaigrala koračnico; najeti muziko / kot vojak je bil pri muziki
4. knjiž., ekspr. blagoglasnost, melodičnost: muzika jezika, stavka; pren. muzika slike
● pog., ekspr. to je pa druga muzika stvar je drugačna, kakor je kazalo; ekspr. dosti imam te muzike naveličan sem tega ravnanja, stanja, odveč mi je; slabš. narediti komu mačjo muziko dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; pog., ekspr. ko jim bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike ne bodo več delali, počeli tega; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi
SSKJ²
muzikál tudi musical -a [druga oblika muzikál in mjúzikəl] m (ȃ; ȗ)
zlasti v angleškem in ameriškem okolju odrsko glasbeno delo z elementi operete, kabareta, glasbena komedija: skladatelj muzikalov; scenarij za muzikal
SSKJ²
muzikálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na muziko; glasben: muzikalna prvina / muzikalna izobrazba, vzgoja; izvajati, poslušati muzikalne reprodukcije / pomemben muzikalni dogodek
2. ki ima čut, smisel za glasbo: muzikalen otrok / njeno igranje je bilo zelo muzikalno
3. blagoglasen, melodičen: imeti muzikalen jezik, stil
♦ jezikosl. muzikalni naglas tonemski naglas
    muzikálno prisl.:
    skladba je muzikalno dobro izvedena; muzikalno izšolani ljudje
SSKJ²
muzikáličen -čna -o prid. (á)
ki ima čut, smisel za glasbo: muzikaličen človek; je zelo muzikalična in ima lep glas / muzikalični dar
SSKJ²
muzikáličnost -i ž (á)
lastnost, značilnost muzikaličnega človeka: obdarjen je z muzikaličnostjo / njegov stil se odlikuje po muzikaličnosti in ritmičnosti muzikalnosti
SSKJ²
muzikálije -lij ž mn. (á ȃ)
knjige, zvezki s tiskanimi ali pisanimi glasbenimi deli: trgovina z muzikalijami; zemljevidi in muzikalije
SSKJ²
muzikálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost muzikalnega človeka: solist je pokazal izredno muzikalnost / muzikalnost jezika
SSKJ²
muzikánt in muzikànt -ánta m, im. mn. tudi muzikántje (ā á; ȁ á)
kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju: muzikanti so igrali poskočne polke; že praded je bil muzikant / popotni, vaški muzikant
SSKJ²
muzikántar -ja m (ā)
pog., ekspr. muzikant, godec: igrali in peli so domači muzikantarji; najeti muzikantarje
SSKJ²
muzikológ -a m (ọ̑)
kdor se ukvarja z raziskovanjem glasbe: kongres muzikologov; skladatelj in muzikolog / diplomirani muzikolog
Število zadetkov: 136862